3.2.5. Usposabljanje in zaposlovanje invalidov ter subvencioniranje invalidskih podjetij

Pri uresničevanju osnovnih ciljev zavoda so posebne strokovne pomoči deležni tudi invalidi. Zanje so zadolženi rehabilitacijski svetovalci - specialisti. Namen poklicne rehabilitacije invalidov je pomoč ljudem s prizadetostmi, da pridobijo oziroma obdržijo zaposlitev, da napredujejo v svoji poklicni karieri; tako se jim omogoči integracija oziroma reintegracija v družbo.

Na izvajanje strokovnih nalog zavoda na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov vplivajo predvsem gibanja na področju brezposelnosti invalidov. Delež invalidov med brezposelnimi je naraščal tudi v letu 1998 in je ob koncu decembra znašal 9,8 % (ob koncu decembra 1997 je znašal 8,5 %). Seznam brezposelnih invalidov se je tako podaljšal za 1.631 oziroma za 14,9 % (v letu 1997 za 2.226 oz. za 25,7 %). Ugotavljamo, da se je nekoliko zmanjšal "priliv" invalidov, spreminja se pa sama struktura brezposelnih.

Slika 18: Registrirano brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti

Status invalida je tem osebam priznan s pravnomočno odločbo pristojnega organa;

• delovni invalidi po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

• vojaški invalidi po zakonu o vojaških invalidih,

• kategorizirani mladostniki po zakonu o izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,

• invalidne osebe po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb.

V strukuri 12.528 brezposelnih invalidov ob koncu decembra 1998 imajo najvišji delež delovni invalidi (83,3 %). Slaba tretjina vseh brezposelnih invalidov je v OE Maribor, kjer imamo tudi najvišji delež delovnih invalidov (96,4 %). Najmanj invalidov imamo v OE Novo mesto (3,0 %) in OE Sevnica (4,0 %). Novo mesto je tudi edina OE zavoda, kjer se je število brezposelnih invalidov v letu 1998 celo zmanjšalo za 1,8 %. V vseh ostalih enotah beležimo povečanje števila brezposlenih invalidov in sicer: v Kranju za 40,7 %, Celju za 25 %, Murski Soboti za 20,3 %, Novi Gorici za 15,2 %, Ljubljani za 14,2 %, Velenju za 14,1 %, Mariboru za 10,3 %, Kopru za 7,4 % in Sevnici za 4,9 %.

Tabela XXX: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti v letih 1997 in 1998, stanje 31. 12. 1998

Vrsta invalidnosti	Število brezposelnih invalidov		porast(+), padec(-)
	1997	1998	Abs.	%
Delovni invalidi	8.862	10.436	1.574	17,8
Kategorizirana mladina	1.000	957	-43	-4,3
Po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb	1.011	1.104	93	9,2
Vojaški invalidi	24	31	7	29,2
SKUPAJ	10.897	12.528	1.631	15,0

Bolj kot število je zaskrbljujoča struktura invalidov in posledično njihove zaposlitvene možnosti glede na:

• stopnjo izobrazbe: 55,0 % invalidov ima I stopnjo izobrazbe, več kot 20,0 % pa II stopnjo,

• starost: 30,0 % invalidov je starih od 40 do 48 let, 46,0 % je starejših od 48 let,

• čakalno dobo: 75,0 % vseh invalidov je na zavodu prijavljenih več kot 24 mesecev.

Zaradi povečanja njihovih zaposlitvenih možnosti, invalide vključujemo v različne programe usposabljanja: teoretične in praktične. Izhodišče pri samem izboru programov so vedno sposobnosti in znanja, ki jih posameznik ima. Gradimo torej na (preostalih) zmožnostih, ne pa na omejitvah. Pri oblikovanju rehabilitacijskega načrta ima poleg rehabilitacijskega svetovalca specialista, pomembno vlogo tudi zdravniška svetovalna služba in strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. V letu 1998 je pri delu strokovnih komisij I. in II. stopnje ter zdravniške svetovalne službe sodelovalo več kot 60 strokovnjakov (15 zavodovih in 45 zunanjih članov).

Strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, katerih vloga je opredeljena v zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (v nadaljevanju ZUZIO) in Samoupravnem sporazumu o merilih in postopkih za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, so v letu 1998 obravnavale 629 oseb, kar je nekoliko več kot v letu 1997 (604). Strokovna komisija je sestavljena iz naslednjih članov: zdravnik specialist medicine dela, psihiater, rehabilitacijski svetovalec, psiholog, tehnolog in socialni delavec.

Rezultat ugotovitvenega postopka je, da:

• oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa invalidne osebe po ZUZIO in jo bomo zaposlovali pod rednimi pogoji ali v invalidskih delavnicah,

• ne pridobi statusa invalidne osebe, ker je trajno in popolnoma nesposobna za delo in jo odstopamo socialnemu skrbstvu,

• ne pridobi statusa invalidne osebe ker stopnja funkcionalne oviranosti neznatno ali nepomembno vpliva na samo delazmožnost, komisija pa ugotavlja da obstajajo določene socialne in drugačne ovire pri zaposlovanju (oseba je težje ali pogojno zaposljiva, čeprav ni bistveno zmanjšane delazmožnosti),

• komisija ne izda mnenja, ker je potrebna še dodatna obravnava oz. ocenitev pri zunanji ustanovi.

V okviru redne dejavnosti zavoda od leta 1995 izvajamo zdravniško svetovalno službo. Namenjena je brezposelnim osebam, ki iščejo delo ali se nameravajo vključiti v izobraževanje, pa tudi dijakom in učencem, ki se odločajo za izobraževanje. Vsem je skupno to, da imajo določene zdravstvene težave, zaradi katerih težko najdejo ustrezen poklic ali zaposlitev. Glavne naloge te službe so izdajanje mnenj o zaposljivosti, nadaljnjih postopkih obravnave, poklicne rehabilitacije ali zdravljenja pri: izbiri ustrezne zaposlitve ali napotitve v program usposabljanja, predstavitvi strokovni komisiji, napotitvi na rehabilitacijo ali ureditvi delovnega mesta.

Tabela XXXI: Obravnavane osebe v zdravniški svetovalni službi zavoda v letu 1998

Območna enota	Do 25 let		Od 26 do 50 let		Nad 50 let		Skupaj
	Vsi	Ženske	Vsi	Ženske	Vsi	Ženske	Vsi	Ženske
Celje	50	11	241	113	33	6	324	130
Koper	41	15	63	46	16	8	120	69
Kranj	38	16	145	78	29	6	212	100
Ljubljana	33	9	306	197	83	35	422	241
Maribor	246	95	391	167	47	9	684	271
Murska Sobota	65	23	116	33	34	2	215	58
Nova Gorica	29	10	133	66	43	7	205	83
Novo mesto	51	22	140	74	17	4	208	100
Sevnica	92	48	54	32	7	3	153	83
Velenje	37	23	122	60	40	9	199	92
SLOVENIJA	682	272	1.711	866	349	89	2.742	1.227

Zdravniki svetovalci so v letu 1998 opravili 2.742 svetovanj z medicinskoergonomskega vidika. Medicinsko diagnosticiranje in zdravljenje ne sodi v zdravniško svetovalno službo. Največ obravnavanih je bilo v OE Maribor. Analiza obravnavanih je pokazala, da največ primerov napotijo svetovalci zaposlitve, na drugem mestu so rehabilitacijski svetovalci, na tretjem pa svetovalci za poklicno usmerjanje. Poleg uradne napotitve svetovalcev smo dali strankam tudi možnot, da same poiščejo nasvet pri zdravniku. Najpogosteje obravnavana starostna skupina je od 26 do 50 let. V večini primerov prevladujejo moški. Zdravniki opravljajo svetovanja na sedežu OE, po potrebi pa tudi na UD.

V usposabljanja smo vključili 1.182 invalidov, kar je v primerjavi z letom 1997 8,6- % povečanje. Deleži invalidov na usposabljanju so po OE naslednji: Ljubljana 16,6 %, Nova Gorica 15,6 %, Velenje 10,1 %, Murska Sobota 9,8 %, Celje 9,1 %, Novo mesto 8,1 %, Maribor 6,8 %, Koper 6,2 %, Kranj 6,0 %, Sevnica 3,7 %. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da se invalidi vključujejo tudi v druge programe aktivne politike zaposlovanja, kot so javna dela, samozaposlovanje in drugi. Število zaposlenih invalidov (723) se je povečalo za 10,7 %.

V letu 1998 se je število invalidskih podjetij, ki pri zavodu uveljavljajo nadomestilo dela stroškov za zaposlene invalide povečalo za 17 in je ob koncu decembra znašalo 125, število zaposlenih invalidov se je pa povečalo za 859 oz. za 21,3 % in je ob koncu decembra znašalo 4.895. Subvencijo izplačujemo na podlagi pravilnika o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem, ki je veljaven od septembra 1997 dalje.

Invalidska podjetja ostajajo še vedno skoraj edini način reševanja problematike zaposlovanja invalidov. To pa ni ustrezeno za vse vrste in kategorije invalidov in težje zaposljivih. Ustreznejšo, predvsem pa celovito strategijo reševanja problema zaposlovanja invalidov, nudi Nacionalni program usposabljanja in zaposlovanja invalidov. Pri pripravi programa so sodelovali tudi strokovni delavci zavoda; tu so predvidene rešitve, ki dajejo prednost aktivnim ukrepom, torej tistim, ki so v neposedni povezanosti z usposabljanjem in delom. Nacionalni program usposabljanja in zaposlovanja invalidov predvideva nastajanje novih oblik zaposlovanja invalidov, kot so: socialna podjetja, učna podjetja, učne delavnice, socialne kooperative...

V letu 1998 smo na podlagi javnega razpisa eksperimentalno izvajali omenjene programe oziroma preverjali možnost uresničevanja novih modelov v praksi. Kompleksni programi poklicne rehabilitacije kot so "Socialno podjetje", "Vmesne delavnice" in drugi, predstavljajo sintezo znanj in praktičnih izkušenj rehabilitacijskih svetovalcev zavoda in strokovnih timov centrov za rehabilitacijo in nekaterih invalidskih podjetij na eni strani, ter strukture brezposelnih invalidov in težje zaposljivih na drugi. Programi jim poleg samega usposabljanja za produktivno delo, odpirajo nove možnosti v smislu pridobivanja izkušenj, znanj, veščin in motivov, ki so potrebni za socialno integracijo, zagotavljajo socialno varnost, ohranjajo in razvijajo delovne navade.