POROČILO z delavnice Zaposlovanje starejših - 1.del

V okviru sodelovanja javnih zavodov za zaposlovanje iz srednje Evrope je 10. in 11. oktobra 2001 v hotelu Paka v Velenju potekal prvi del delavnice ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH, ki sta jo skupaj organizirala slovenski in nemški zavod za zaposlovanje.

Delavnice se je udeležilo 20 predstavnikov javnih zavodov za zaposlovanje iz osmih sodelujočih držav - Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške in Slovenije.

Ker je tematika delavnice zelo široka, so bili že vnaprej opredeljeni trije temeljni vsebinski sklopi - ti so udeležencem rabili za usmeritev, tako med pripravami na delavnico kot med razpravami in izmenjavami informacij, mnenj, ocen in izkušenj na sami delavnici.

Trije temeljni vsebinski sklopi:

1. Ocena (opredelitev) in načini ugotavljanja stanja zaposlovanja starejših v posameznih državah oz. trgih dela

2. Razlogi za težave pri zaposlovanju starejših

3. Načrtovani in možni ukrepi oz. iskanje rešitev in poti za odpravo razlogov za težave pri zaposlovanju starejših.

Iz navedenih treh vsebinskih sklopov izhajajo tudi prispevki oz. poročila, ki so jih pred začetkom delavnice pripravili predstavniki posameznih držav. Prispevki obravnavajo sedanje razmere na področju zaposlovanja starejših v sodelujočih državah in so tako pomenili strokovno podlago za obravnavo na delavnici. Slovenski organizatorji delavnice so te prispevke ocenili kot kakovostno izhodišče za nadaljnjo razpravo. Prispevki so bili objavljeni tudi na angleški spletni strani slovenskega zavoda, tako da so jih imeli udeleženci priložnost proučiti še pred začetkom delavnice in se pripraviti na razpravo.

1. DAN DELAVNICE - SREDA, 10. OKTOBRA

V uvodnem nagovoru na začetku delavnice je g. Joco Klopčič, organizator in moderator delavnice, koordinator področja mednarodnega sodelovanja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, pozdravil vse navzoče ter pojasnil potek priprave in organizacije delavnice in pomen sodelovanja med javnimi zavodi za zaposlovanje iz srednje Evrope.

G. Jože Glazer, generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, je v pozdravnem nagovoru udeležencem delavnice spregovoril o problemu zaposlovanja starejših v različnih državah, s poudarkom na izzivih, s katerimi se javni zavodi za zaposlovanje soočajo pri reševanju tega problema. Pri tem je orisal tudi izvedene in načrtovane spremembe v organizacijski strukturi slovenskega zavoda za zaposlovanje.

Dr. Heinz Willi Bach, predstavnik nemškega zavoda za zaposlovanje, ki je eden od obeh organizatorjev delavnice, je ravno tako pozdravil vse navzoče, poudaril pomen obravnavane teme in povedal nekaj besed o drugem delu delavnice, ki bo 18. in 19. decembra 2001 potekal v Nürnbergu v Nemčiji.

Temu je sledila kratka predstavitev posameznih udeležencev delavnice - predstavili so področje svojega dela in svoj odnos do pomena zaposlovanja starejših.

Prvi tematski sklop OPREDELITEV PROBLEMATIKE IN NAČINI UGOTAVLJANJA STANJA ZAPOSLOVANJA STAREJŠIH GLEDE NA TRG DELA so nato udeleženci delavnice obravnavali na skupnem sestanku. Predstavniki posameznih držav so podrobneje razložili razmere na področju zaposlovanja starejših v svoji državi ter jih umestili v širši kontekst brezposelnosti in socialno-ekonomskega razvoja.

V predstavitvah posameznih držav so bile posredovane predvsem naslednje informacije:

• gibanje brezposelnosti, delež brezposelnih v celoti in po posameznih ciljnih skupinah
• definicija starejših brezposelnih oz. iskalcev zaposlitve in njihov delež med vsemi brezposelnimi
• položaj in struktura starejših brezposelnih na trgu dela
• ukrepi za vnovično zaposlitev starejših brezposelnih in za ohranitev starejših delavcev v svetu dela
• vloga javnih zavodov za zaposlovanje pri spodbujanju zaposlovanja starejših
• demografski trendi in trendi zaposlovanja, napovedi za prihodnost.

Vsebinska izhodišča za obravnavo omenjenih vprašanj je hkrati s krajšim pregledom problematike zaposlovanja starejših v Sloveniji nanizala ga. Dorotea Verša.

Kolegi iz hrvaškega zavoda za zaposlovanje so opravili nekoliko obširnejšo predstavitev v programu Power Point z analizo značilnosti populacije starejših brezposelnih na Hrvaškem, predlogom možnih rešitev in korakov za njihovo doseganje.

Nemški predstavnik je na podlagi projekcije razvoja potenciala delovne sile v Nemčiji do leta 2040, ki jo je pripravil Inštitut za raziskovanje zaposlovanja pri nemškem zavodu za zaposlovanje, opozoril na posledice predvidenega dramatičnega upadanja ponudbe delovne sile na trgu, če ne bodo v zadostni meri zagotovljeni priseljevanje delavcev od drugod, zvišanje starosti upokojevanja in pripravljenost delodajalcev, da starejše delavce dlje časa obdržijo v procesu dela.

V razpravi, ki je sledila, je sodelovala večina udeležencev delavnice.

Udeleženci delavnice so potem obiskali prostore Območne službe Velenje in Urada za delo Velenje. Tam jih je pozdravil direktor območne službe g. Srdan Arzenšek ter jim predstavil mesto Velenje, problem brezposelnosti v regiji, delovanje in cilje celotne območne službe z vsemi uradi za delo in postopke obravnave brezposelnih.

Razčlenjevanje drugega tematskega sklopa RAZLOGI ZA TEŽAVE PRI ZAPOSLOVANJU STAREJŠIH v nadaljevanju delavnice je potekalo v okviru treh delovnih skupin. Na koncu so se vsi udeleženci delavnice znova sestali in prisluhnili poročevalcem posameznih delovnih skupin.

Delovna skupina A - RAZLOGI IN TEŽAVE PRI DELODAJALCIH IN ZAPOSLENIH je svojo razpravo strnila v naslednjih temeljnih problemskih točkah, o katerih je poročala ga. Claudia Galehr:

• raven plač, ki je odvisna od dolžine delovne dobe: dlje ko nekdo dela, višjo ima plačo, zato so starejši delavci dražji za delodajalce;
• področje zakonodaje: premajhen poudarek na varovanju starejših delavcev pred odpusti, ki so posledica reorganizacije podjetij, starejši delavci so pogosteje kot mlajši žrtev odpuščanja;
• trg dela: zagotavljanje fleksibilnosti;
• politika usposabljanja: starejši iskalci zaposlitve se velikokrat niso pripravljeni izobraževati in usposabljati;
• organizacije na trgu dela: premajhno prizadevanje sindikatov za pravice starejših zaposlenih in starejših brezposelnih.

Med razpravo v delovni skupini B - RAZLOGI IN TEŽAVE V JAVNIH ZAVODIH IN MED ISKALCI ZAPOSLITVE so se pokazale naslednje temeljne problemske točke, o katerih je poročal g. Peter Wedenig:

• vpliv političnih sprememb na trg dela: zamenjava vlade na volitvah lahko povzroči spremembe v pozornosti, namenjeni posameznim ciljnim skupinam brezposelnih - nekatere ciljne skupine, ki so bile prej v ospredju, recimo starejši brezposelni, so potisnjene v ozadje, prednost je dana drugim ciljnim skupinam, kar vpliva na izvajanje ukrepov;
• omejevanje finančnih sredstev za programe zaposlovanja;
• spremembe stališč delodajalcev: nujne so kampanje za informiranje in dviganje ozaveščenosti delodajalcev z izpostavljanjem prednosti starejših delavcev, vendar je za doseganje učinkov potrebno daljše časovno obdobje;
• psihološke težave starejših iskalcev zaposlitve: nizka samozavest, negativna samopodoba, pomanjkanje socialnih stikov, izguba delovnih navad …;
• težave javnih zavodov za zaposlovanje: svetovalci zaposlitve zaradi obilice dela nimajo dovolj časa za svetovanje brezposelnim, ne morejo se osredotočiti le na eno ciljno skupino, denimo na starejše iskalce zaposlitve, ampak morajo izpolnjevati tudi veliko drugih ciljev.

Med razpravo v delovni skupini C - RAZLOGI IN TEŽAVE, KI IZHAJAJO IZ DRUŽBENE KLIME, OKOLJA IN DELOVANJA DRUGIH INSTITUCIJ, so se izoblikovale naslednje temeljne problemske točke, o katerih je poročal g. Heinz Willi Bach:

• diskriminacija starejših delavcev in starejših brezposelnih: povezana je s strahom starejših delavcev pred izgubo dela, potrebo po večji fleksibilnosti zaradi prilagajanja novim tehnologijam in z neizrazito vlogo sindikatov pri zavzemanju za pravice starejših delavcev in starejših brezposelnih, nekatera podjetja in gospodarske panoge ne marajo starejših delavcev;
• vidnost učinkov v daljšem obdobju: prizadevanja, spremembe in programi zahtevajo določen čas za izvedbo in uveljavitev v širši družbi;
• nujnost spreminjanja stališč: to je nesporno temeljni pogoj za uspešnost načrtovanja in doseganja večjega zaposlovanja starejših - zaposlovanje starejših mora podpirati celotna družba, javni zavodi za zaposlovanje naj bodo pripravljeni na pospeševanje zaposlovanja starejših in naj na to pripravijo tudi družbeno okolje.

Zvečer, ob koncu delovnega dneva, so udeleženci delavnice obiskali podjetje Gorenje, d.d., kjer jih je sprejela vodja kadrovske službe ga. Irena Vodopivec. Udeleženci delavnice so se seznanili s poslovanjem Gorenja in razvojem človeških virov v podjetju, pri čemer jih je zanimalo tudi vprašanje zaposlovanja starejših. Ogledali so si razstavljene sodobne modele gospodinjskih aparatov, ki jih izdeluje Gorenje, in velik del proizvodne linije.

2. DAN DELAVNICE - ČETRTEK, 11. OKTOBRA

Drugi dan delavnice se je začel z obravnavo nekaterih nedokončanih razprav, odprtih vprašanj in mnenj iz prvega dneva delavnice.

V sklopu tega je predstavnik Madžarske nanizal informacije o posebnem programu, ki poteka v dveh madžarskih okrajih in bo zaključen novembra letos, njegov namen pa je celoviteje pomagati ciljni skupini starejših, višje in visoko izobraženih brezposelnih pri iskanju zaposlitve.

Nekatere podatke, mnenja in dopolnila pa so nanizali tudi kolegi iz Poljske in Slovaške.

Delavnica se je nadaljevala z obravnavo tretjega tematskega sklopa UKREPI OZ. REŠITVE ZA ODPRAVO RAZLOGOV ZA TEŽAVE PRI ZAPOSLOVANJU STAREJŠIH.

Najprej je predstavnica Slovenije ga. Mavricija Batič, namestnica generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, prikazala primerjave med sodelujočimi državami, kar zadeva opredelitev ciljne skupine starejših brezposelnih in delež starejših brezposelnih med vsemi brezposelnimi v letu 2000.

Ugotovila je, da ni ene same definicije starejših iskalcev zaposlitve, ampak se opredelitve razlikujejo. Na splošno se spodnja starostna meja za skupino starejših brezposelnih giblje med 45. in 55. letom, odvisno od posamezne države. Ravno tako se v osmih sodelujočih državah razlikuje delež starejših brezposelnih med vsemi brezposelnimi - leta 2000 je nihal od 2% (na Poljskem) do 30% (v Nemčiji), vendar je treba pri tem upoštevati tudi metodološke razlike. Predvsem zaradi posledic demografskih sprememb v številnih državah narašča najnižja starost za upokojitev.

Ga. Mavricija Batič je predstavila splošen pregled izvajanih in načrtovanih ukrepov in aktivnosti v sodelujočih državah. Ta pregled je na podlagi prispevkov, predvsem tistega dela prispevkov, ki so obravnavali tretji vsebinski sklop, pripravil slovenski zavod za zaposlovanje. Pregled že izvajanih in na drugi strani šele načrtovanih ukrepov in aktivnosti je nastal z željo, da predstavlja zgolj delovno gradivo, pojmovno-referenčni okvir in podlago za razpravo o široki paleti dogajanja na tem področju. Ugotovimo lahko, da je delovno gradivo korektno izpolnilo to želeno funkcijo.

Reševanje problema zaposlovanja starejših zahteva usklajeno načrtovanje, razvijanje in izvedbo številnih ukrepov in aktivnosti, ki jih je mogoče združevati v naslednja področja: zakonodaja in politika, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, zaposlitveno svetovanje in poklicna orientacija, programi zaposlovanja in spodbujanje podjetništva, posredovanje zaposlitev in odnosi z delodajalci ter spremembe v svetu dela.

Med izvajanimi ukrepi in aktivnostmi za zaposlovanje starejših v sodelujočih državah velja omeniti:

• na področju zakonodaje in politike - zaščito starejših delavcev pred odpusti, zviševanje upokojitvene starosti in druge zaostritve pogojev upokojevanja, možnost postopnega ali delnega upokojevanja;
• na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja - programe osebnostnega razvoja, motiviranja in načrtovanja poklicne poti, programe dodatnega izobraževanja, programe preusposabljanja, programe za podporo samozaposlovanja;
• na področju zaposlitvenega svetovanja in poklicne orientacije - zaposlitveno in poklicno informiranje in svetovanje, spodbujanje aktivnega iskanja zaposlitve;
• na področju programov zaposlovanja in spodbujanja podjetništva - subvencije in povračila prispevkov delodajalcem, samozaposlovanje, javna dela;
• na področju posredovanja zaposlitev in odnosov z delodajalci - promoviranje starejših brezposelnih in spreminjanje negativnih stališč delodajalcev do starejših delavcev;
• na področju dela - prilagajanje delovnega časa in delovnih pogojev potrebam starejših delavcev, zagotavljanje možnosti usposabljanja starejšim delavcem.

Povzetek predlaganih ali načrtovanih ukrepov in aktivnosti za reševanje problema zaposlovanja starejših v sodelujočih državah:

• na področju zakonodaje in politike - izboljšanje zdravstvenega varstva, zaščita starejših delavcev pred odpusti, sprememba politike plač, spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije starejših delavcev;
• na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja - spodbujanje vseživljenjskega učenja, prilagajanje sistema izobraževanja in usposabljanja potrebam starejših delavcev;
• na področju zaposlitvenega svetovanja in poklicne orientacije - spodbujanje aktivnega iskanja zaposlitve, razvijanje posebnih metod poklicnega usmerjanja za starejše brezposelne;
• na področju programov zaposlovanja in spodbujanja podjetništva - iskanje novih področij samozaposlovanja za starejše brezposelne, povečanje števila zaposlitev s skrajšanim delovnim časom;
• na področju posredovanja zaposlitev in odnosov z delodajalci - razvijanje posebnih metod za posredovanje starejših brezposelnih v zaposlitev, spreminjanje negativne podobe o starejših delavcih med delodajalci;
• na področju dela - prilagajanje delovnega okolja, delovnih procesov in metod usposabljanja potrebam starejših delavcev.

Udeleženci delavnice so se nato razporedili v dve delovni skupini in obravnavali predlagano problematiko za posamezno delovno skupino.

Razprava v delovni skupini A - ALI ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH ZAHTEVA POSEBNO ORGANIZIRANOST OZ. REORGANIZACIJO JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE se je pretežno sukala okrog naslednjih glavnih problemskih točk, o katerih je poročal g. Hainz Willi Bach:

• zakonodaja: programi zgodnjega upokojevanja, zaščita starejših delavcev pred odpuščanjem, zvišanje najnižje starosti za upokojitev;
• javni zavodi za zaposlovanje: pomanjkanje svetovalnega osebja v javnih zavodih, možnost vključevanja zasebnih svetovalcev, usmerjenost k strokovnemu ali splošnemu svetovanju za starejše brezposelne, osredotočenost na starejše brezposelne kot na človeški vir, potreba po posebnih svetovalcih za starejše brezposelne in starejše delavce, uvajanje praktično usmerjenega usposabljanja za starejše, posebna ponudba začasnega dela za starejše brezposelne, javna dela za starejše brezposelne, subvencioniranje plač starejših zaposlenih;
• druge institucije in širša družba: ukrepi za izboljšanje podobe o starejših, vključevanje sindikatov v podporo zaposlovanja starejših delavcev in starejših brezposelnih, spreminjanje stališč zaposlenih, delodajalcev in politikov, ali lahko v prihodnosti pričakujemo delovanje specializiranih neprofitnih agencij za zaposlovanje starejših.

Delovna skupina B - EVALVACIJA IN ANALIZA UKREPOV IN REŠITEV se je med svojo razpravo zvečine osredotočila na naslednje glavne ukrepe za zaposlovanje starejših, o katerih je poročala ga. Dorotea Verša:

• subvencioniranje zaposlitev: skupina delodajalcev in brezposelnih, ki so vključeni v ta program, je povsod zelo omejena, zanimanje za ta program pa je različno v posameznih državah in tudi rezultati programa se razlikujejo med državami;
• samozaposlovanje: težko je obuditi podjetniškega duha v vsakem brezposelnem, ki je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zato je ta ukrep dolgotrajnejša rešitev za majhno skupino starejših brezposelnih;
• javna dela: v ta ukrep je navadno vključenih veliko starejših brezposelnih, vendar to ni dolgotrajnejša rešitev, saj ne vodi nujno do zaposlitve;
• skupna ugotovitev: pri evalvaciji uspešnosti ukrepov so pomembni tudi njihovi psihološki učinki na brezposelne (izboljšanje samopodobe in sposobnosti za delo), toda vedno je v ospredju vprašanje finančnih sredstev oz. koliko denarja je družba pripravljena vložiti v reševanje problema zaposlovanja starejših.

Po končani predstavitvi ugotovitev delovnih skupin so udeleženci delavnice pričeli z obravnavo sklepnega dela delavnice. Najprej je ga. Sabrina Urnaut iz slovenskega Zavoda za zaposlovanje v kratkem nanizala in povzela tista mnenja, stališča in ocene, ki so se v poteku delavnice najpogosteje pojavljala:

• Treba je okrepiti individualno delo z delodajalci v korist starejših iskalcev zaposlitve in starejših delavcev. Večji poudarek je treba dati promociji starejših dolgotrajno brezposelnih in jih ponuditi delodajalcem.
• Treba je spodbujati ponudbo začasnih zaposlitev za starejše brezposelne.
• Ne smemo dopustiti, da bi starejši izgubili sposobnost za delo. Dolgotrajno brezposelni morajo ostati dejavni in pripravljeni na delo.
• Svetovalci zaposlitve nimajo dovolj časa za svetovanje starejšim brezposelnim. Obstaja možnost uvedbe posebnih svetovalcev za starejše iskalce zaposlitve in starejše delavce. Slednji se bojijo izgube zaposlitve.
• Treba je doseči spremembo stališč vseh, ki so kakorkoli povezani s trgom dela - brezposelnih, zavodov za zaposlovanje, sindikatov, delodajalcev, zaposlenih in politikov.
• Starejše je treba spodbuditi, da se prilagajajo novim, posebej informacijskim tehnologijam, in jim omogočiti potrebno usposabljanje.
• Treba je okrepiti vlogo sindikatov pri reševanju problema zaposlovanja starejših.
• Treba se je izogniti možnosti, da bi na trgu dela ostali le starejši, ker bi bili delodajalci pripravljeni zaposlovati zgolj mlajše delavce.

Po predstavitvi navedenih stališč in ocen so se v razpravi pojavila dodatna mnenja o tem, kaj lahko opredelimo kot osrednja vprašanja razprave na delavnici:

• Kateri ciljni skupini naj bo namenjeno usposabljanje: starejšim ali mlajšim brezposelnim? V nekaterih od sodelujočih držav so mlajši brezposelni še vedno večji problem kot starejši brezposelni.
• Kdo naj bo ciljna skupina javnih zavodov za zaposlovanje (ali vsi govorimo o isti ciljni skupini):

• vsi registrirano brezposelni,
• brezposelni po anketni brezposelnosti (ILO),
• resnično brezposelni ljudje, ki iščejo zaposlitev.

• Kdo potrebuje bolj fleksibilen delovni čas: mlajši ali starejši delavci ali iskalci zaposlitve?
• Ali potrebujemo enake ali različne ukrepe za različne regije (prilagajanje ukrepov potrebam posameznih regij)?

Po tako opredeljenem povzetku razprave na delavnici so bila v nadaljevanju izražena številna tehtna mnenja oz. predlogi za vprašanja, ki jih bomo obravnavali na drugem delu delavnice v Nürnbergu.

Na koncu so udeleženci sprejeli naslednja GLAVNA IZHODIŠČA za nadaljevanje dela v drugem delu delavnice v Nürnbergu:

1) Kako spremeniti stališča vseh akterjev na trgu dela in družbe na sploh do starejših, posebej do iskalcev zaposlitve?

2) Kako promovirati starejše brezposelne med delodajalci?

3) Ocenitev različnih modelov delovnega časa za starejše zaposlene.

4) Vloga začasnih zaposlitev pri vključevanju starejših brezposelnih v svet dela.

5) Možnosti sodelovanja javnih zavodov za zaposlovanje z zasebnimi agencijami pri reševanju problema zaposlovanja starejših.

6) Ali dovolj evalviramo ukrepe in programe zaposlovanja ter kateri so kriteriji evalviranja?

7) Razmejitev med kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi za pospeševanje zaposlovanja starejših.

8) Opredelitev področij in vrst usposabljanja za starejše iskalce zaposlitve (ob upoštevanju potreb delodajalcev).

G. Hainz Willi Bach je sodelujoče na delavnici obvestil, da bodo, kot je načrtovano, ta vprašanja na drugem delu delavnice v Nürnbergu obravnavana v okviru predstavitve nemškega nacionalnega programa »Fifty +, they can do it well«.

Sodelujoči so se strinjali, da bodo predstavniki javnih zavodov iz osmih sodelujočih držav poslali kratek pregled izvajanih in načrtovanih ukrepov za zaposlovanje starejših v svojih državah. To bo rabilo smiselni dopolnitvi pregledov že izvajanih, pa tudi načrtovanih ukrepov in aktivnosti za pospeševanje zaposlovanja starejših. Preglede naj najkasneje do 1. decembra 2001 v elektronski obliki pošljejo gospe Susanne Rattmann v Nemčijo (Susanne.Rattmann@arbeitsamt.de). Tako bo mogoče oblikovati celovit pregled izvajanih in načrtovanih ukrepov po posameznih državah, kar bo rabilo tudi za razpravo na drugem delu delavnice v Nürnbergu.

Ob zaključku prvega dela delavnice Zaposlovanje starejših sta se ga. Mavricija Batič in g. Hainz Willi Bach, predstavnika obeh javnih zavodov - soorganizatorjev, zahvalila vsem udeležencem delavnice ter poudarila njen pomen in uspešno delo.

Delavnico je s krajšim pozdravom vsem udeležencem zaključil g. Joco Klopčič. Pri tem je poudaril prispevek delavnice k ozaveščanju o tehtnosti obravnavane problematike in zadovoljstvo slovenskih organizatorjev ob bogati in sproščeni razpravi, ki je potekala oba dneva.