|
|
|
|
     |
         |
|
Vrste delovnih dovoljenj
Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca kot dovoljenje za zaposlitev oziroma dovoljenje za delo in omogoča tujcu le delo oz. zaposlitev pri točno določenem delodajalcu – vlagatelju. V posebej določenih zakonskih primerih pa lahko zaprosi za delovno dovoljenje tudi tujec sam in pridobi osebno delovno dovoljenje, ki mu v času trajanja omogoča prosto izbiro zaposlitve oz. dela. Posamezne vrste delovnih dovoljenj
I. Osebno delovno dovoljenje OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA SAMOZAPOSLITEV TUJCA Tujec lahko ustanovi ali soustanovi osebno gospodarsko družbo (k.d., d.n.o) in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopa družbo, ali se registrira kot samostojni podjetnik posameznik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. To pomeni, da mora tujec pred registracijo pridobiti osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Tujec lahko pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, če izpolnjuje naslednje pogoje:
Pogoj enoletnega prebivanja ni izpolnjen, če je bilo dovoljenje za prebivanje izdano na podlagi delovnega dovoljenja za sezonska dela, za izvajanje čezmejnih storitev z napotenimi oziroma nameščenimi delavci ali za usposabljanje in izpopolnjevanje. Pogoj enoletnega prebivanja ne velja za slovenskega izseljenca ali njegovega potomca do tretjega kolena v ravni vrsti. da izkaže lastna finančna sredstva v višini 10.000 eurov da v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora oziroma ustrezno najemno pogodbo ali, da v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora (objekta) ali ustrezno najemno pogodbo za prostor (objekt), kjer ima sedež. Za delovnega migranta pogoj iz 1. in 2. točke ne velja
OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE DO TREH LET Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi:
Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko tujcu ponovno izda za enako obdobje, če so izpolnjeni enaki pogoji kakor pri prvi vlogi ali drugi, z zakonom določeni pogoji.
OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA NEDOLOČEN ČAS Za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas lahko zaprosi begunec in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA ČAS, DOLOČEN S POSEBNIM ZAKONOM Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi prosilec za mednarodno zaščito in oseba z začasno zaščito. Prosilcu za mednarodno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda eno leto po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, in sicer za čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja. Osebi z začasno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito. OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE NA PODLAGI MEDNARODNE POGODBE Osebno delovno dovoljenje se lahko izda tudi v primerih in za čas, kot ga določa mednarodna pogodba. Če mednarodna pogodba tako določa, se osebno delovno dovoljenje lahko izda tudi brez plačila taks. POSTOPEK PRIDOBITVE OSEBNEGA DELOVNEGA DOVOLJENJA Tujec iz prvega vloži pri Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-1. K vlogi priloži fotokopijo potnega lista in druga dokazila, ki so navedena pri posamezni vrsti prosilca.
II. Dovoljenje za zaposlitev Dovoljenje za zaposlitev se izda za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta. Prva zaposlitev je zaposlitev tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji. Pri delovnih migrantih se kot prva zaposlitev šteje, če delovni migrant ob vložitvi vloge delodajalca nima delovnega dovoljenja. Nova zaposlitev je prva zaposlitev ali zaposlitev tujca, ki že ima dovoljenje za prebivanje in se prvič zaposluje pri tem delodajalcu.
POGOJI ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA PRVO ALI NOVO ZAPOSLITEV
Delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji se zavrnejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj v naslednjih primerih:
Prepovedi se, razen v primeru iz 4. točke, ne upoštevajo, če gre za zaposlitve strokovnjakov z najmanj visokošolsko izobrazbo, sorodnikov delodajalca do tretjega kolena v ravni vrsti, in delavcev, ki jih lahko delodajalec zaposli brez kontrole trga dela. V primeru nove zaposlitve delovnega migranta pa se ne upošteva prepoved iz 5. točke. V primeru sezonskega zaposlovanja ali dela na področju kmetijstva in gozdarstva se ne upošteva prepoved iz 5. točke. V primeru, da je delodajalec fizična oseba, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča, se prepovedi ne upoštevajo. Slovenskemu ali tujemu delodajalcu je tri, dve ali eno leto prepovedano novo zaposlovanje ali delo in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne, če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po kazenskih določbah ZZDT-UPB-2, Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali Zakona o delovnih razmerjih. Novo zaposlovanje ali delo je tujcu prepovedano, če mu je bila dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po ZZDT-UPB-2 ali po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta določba ne velja za tujca z osebnim delovnim dovoljenjem.
DOKAZOVANJE USTREZNOSTI IZOBRAZBE OZIROMA POKLICNIH KVALIFIKACIJ V POSTOPKU IZDAJE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV V postopku pridobivanja delovnih dovoljenj se v primerih, ko kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca med pogoji za opravljanje dela zahteva določeno stopnjo oziroma vrsto izobrazbe, ustreznost izobrazbe dokazuje s fotokopijo overjenega spričevala, oziroma listine o izobraževanju in njenim prevodom v slovenski jezik. Izvirnik listine o izobraževanju, katerega fotokopija se priloži, mora biti predhodno overjen z žigom Apostille ali v primeru, ko tuja država ni podpisnica konvencije, na podlagi Zakona o overovitvi listin v mednarodnopravnem prometu. Če bo tujec v Republiki Sloveniji opravljal reguliran poklic, se poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica izkazuje na naslednja načina: a) v primeru, da se poklicna kvalifikacija priznava po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, se k vlogi priloži podatki o priznani poklicni kvalifikaciji; b) v primeru, da se poklicna kvalifikacija ne priznava na način določen v točki a), delodajalec na vlogi za izdajo dovoljenja za zaposlitev izpolni izjavo, da tujec izpolnjuje pogoje za opravljanje reguliranega poklica.
PODALJŠANJE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV Po prvi zaposlitvi se dovoljenje za zaposlitev na podlagi vloge istega delodajalca za istega tujca lahko podaljša za čas do skupno 12 mesecev, če je imel tujec v času veljavnosti prvega dovoljenja za zaposlitev dovoljenje za prebivanje in prijavljeno socialno zavarovanje ter je delodajalec prijavil začetek dela tujca. Dovoljenje za zaposlitev se lahko po enoletni zaposlitvi na podlagi vloge istega delodajalca za istega tujca podaljša za čas do enega leta, če so izpolnjeni pogoji, določeni z ZZDZ-UPB-2 in če tujec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev ni bil pravnomočno sankcioniran z globo za prekršek ZZDT-UPB-2 ali po zakonu, ki ureja preprečevanje zaposlovanja in dela na črno. Vlogo za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev lahko delodajalec vloži 60 dni oziroma najpozneje 30 dni pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev. Ob pravočasno vloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev, zavod za zaposlovanje v primeru, da podaljšano dovoljenje ni izdano pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev, izda potrdilo o vloženi vlogi, ki velja kot dovoljenje za zaposlitev do dokončnosti odločbe o podaljšanju dovoljenja za zaposlitev. Če vloga ni vložena pravočasno, se šteje za novo vlogo.
ZAPOSLITEV BREZ KONTROLE TRGA DELA Minister, pristojen za delo, določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela: -tujci s poklici, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje, tujci s poklici, ki jih ni možno pridobiti z izobraževanjem ali usposabljanjem v Sloveniji, športniki, kulturni delavci, znanstveniki, lektorji, družinski člani tujca z visokošolsko izobrazbo, osebje v diplomatskih predstavništvih, ki nima privilegiranega statusa in podobno) in se dovoljenje za zaposlitev izda brez upoštevanja pogoja, da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije. Seznami deficitarnih poklicev za vsako Območno službo zavoda so objavljeni na spletnih straneh zavoda.
ZAPOSLITEV PRI DVEH ALI VEČ DELODAJALCIH Dovoljenje za zaposlitev za istega tujca se lahko izda več delodajalcem po najmanj šestmesečni neprekinjeni zaposlitvi tujca pri prvem delodajalcu, če gre za zaposlitev tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo. Zaposlitev pri drugem delodajalcu mora biti v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, delodajalec in tujec pa morata izpolnjevati zakonske pogoje. Delodajalec mora k vlogi priložiti sporazum med njim, tujcem in delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen.
POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV Dovoljenje za zaposlitev se tujcu izda na vlogo delodajalca oziroma
pravne osebe, ki vloži pri Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje vlogo za izdajo
dovoljenja za zaposlitev na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-2. K vlogi priloži
fotokopijo potnega lista in druga dokazila, ki so navedena pri posamezni vrsti prosilca. III. Dovoljenje za delo Dovoljenje za delo je oblika delovnega dovoljenja z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec lahko začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje izdano. Dovoljenje za delo se izda v okviru kvote, določene za posamezni namen, brez dodatnega preverjanja stanja in razmer na trgu dela. ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV TUJIH PODJETIJ Z NAPOTENIMI DELAVCI Izvajalec tuje storitve v Republiki Sloveniji je tuje podjetje, ki storitve izvaja v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom iz Republike Slovenije, ki so mu storitve namenjene. Tuje podjetje lahko izvaja storitve z napotenimi delavci, ki so že najmanj eno leto zaposleni pri njem. Posameznemu napotenemu delavcu se lahko dovoljenje za delo izda večkrat, vendar največ za tri mesece v koledarskem letu. Posamezna pogodba se lahko izvaja največ tri mesece. Izvajanje pogodbe se lahko izjemoma podaljša, če izvajalec in naročnik dokažeta, da pogodbe zaradi objektivnih razlogov (višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi, ipd.) ni bilo mogoče izvesti v treh mesecih). V primeru, ko se zaradi objektivnih razlogov izvajanje pogodbe podaljša, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ en mesec. V izjemnih primerih, ko je storitev posebnega pomena za državo in je naročnik storitve organ državne uprave, drug državni organ ali organ lokalne samouprave oziroma nosilec javnega pooblastila, se lahko storitev izvaja daljši čas, Pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenj za delo mora naročnik storitve, na podlagi utemeljene obrazložitve, pridobiti pisno soglasje ministrstva, pristojnega za delo, ki v soglasju z ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, odloči o utemeljenosti izvajanja storitve za daljši čas. Tuji delodajalec je napotenemu delavcu dolžan zagotoviti delavnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo - minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, oziroma kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kadar je to za tujce ugodnejše.
TUJI NAPOTENI DELAVCI NA DODATNEM IZOBRAŽEVANJU V SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH Dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev se lahko izvaja v primeru, če sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani, ali v primeru, če gre za poslovno tehnično sodelovanje oziroma prenos tehnologije. Izvaja se v gospodarski družbi, s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o dodatnem izobraževanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba. Slovenska gospodarska družba mora tujim napotenim delavcem zagotoviti minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo. Tuji napoteni delavci morajo biti v času dodatnega izobraževanja ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije. Tuja gospodarska družba lahko na dodatno izobraževanje napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let. Dovoljenje za delo se izda na vlogo tuje gospodarske družbe, ki mora
tudi prijaviti delo tujca TUJI NAPOTENI DELAVCI, KI IZVAJAJO DODATNO IZOBRAŽEVANJE SLOVENSKIH DELAVCEV V SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH Dodatno izobraževanje slovenskih delavcev lahko izvajajo tuji napoteni delavci v slovenskih gospodarskih družbah v primeru, ko sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani, ali v primeru, da gre za poslovno tehnično sodelovanje oziroma prenos tehnologije. Dodatno izobraževanje slovenskih delavcev se izvaja v gospodarski družbi, s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o dodatnem izobraževanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba. Slovenska gospodarska družba mora tujim napotenim delavcem zagotoviti minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo. Tuji napoteni delavci morajo biti v času dodatnega izobraževanja ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije. Tuja gospodarska družba lahko na dodatno izobraževanje slovenskih delavcev napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let. Dovoljenje za delo se izda na vlogo slovenske gospodarske družbe, ki mora tudi prijaviti delo tujca.
NAMEŠČANJE TUJIH DELAVCEV Tuja pravna oseba lahko pod pogoji, določenimi z ZZDT-UPB-2, začasno premesti delavce iz kraja stalne zaposlitve v tujini na delo v podružnico oziroma drugo organizacijsko enoto poslovanja, s katero je tržno prisoten v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja določenih nalog ali izvedbe pogodbenih storitev, ki jih izvaja na ozemlju Republike Slovenije. Tuja pravna oseba lahko namesti pri njej zaposlene delavce, če so bili delavci predhodno najmanj eno leto pri njej zaposleni. Tuji delavec je lahko v Republiki Sloveniji nameščen največ eno leto, če ni drugače določeno. Tuji delavec je lahko ponovno nameščen ali napoten na delo v Republiko Slovenijo po vmesni prekinitvi, ki je določena z veljavnostjo predhodnega dovoljenja za delo Za nameščanje delavcev mora tuji delodajalec pridobiti dovoljenje za delo, ki se izda brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela v okviru kvote, ki je določena za napotene tujce, in prijaviti delo tujca v skladu z določbami tega zakona. Tujemu delavcu, ki je začasno nameščen v Republiki Sloveniji, je delodajalec dolžan zagotoviti delavnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo - minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, oziroma kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kadar je to za tujce ugodnejše. Delavci, ki so začasno nameščeni v organizacijskih enotah v Republiki Sloveniji, morajo biti v času opravljanja dela v Republiki Sloveniji ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije
GIBANJE OSEB ZNOTRAJ ZDRUŽB Gibanje oseb znotraj združb je dopustno v primeru, ko ima tuja pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirano podružnico oziroma gospodarsko družbo. Tuji delodajalec začasno premesti pri njem predhodno najmanj eno leto zaposlene delavce iz tujine na delo v Republiko Slovenijo za potrebe opravljanja določenih nalog v tej organizacijski enoti.
Dovoljenje za delo se izda na vlogo tuje pravne osebe. Kadar v mednarodnih sporazumih o socialni varnosti ni določb, ki bi omogočale podaljšanje statusa napotenega tujca, oziroma mu pristojni organ v državi tovrstnega statusa ni podaljšal, tujec ne more ponovno pridobiti dovoljenja za delo, pač pa lahko delodajalec zanj zaprosi za izdajo dovoljenja za zaposlitev, ki se izda brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela ob upoštevanju drugih določb tega zakona za pridobitev delovnega dovoljenja.
USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE TUJCEV Dovoljenje za delo, ki se izda za namene usposabljanja oziroma izpopolnjevanja tujca, je praviloma vezano na primere, ko ima Republika Slovenija sklenjen tovrstni sporazum z državo, katere državljan je tujec. Izjemoma se usposabljanje oziroma izpopolnjevanje tujca lahko izvaja tudi brez predhodno sklenjenega meddržavnega sporazuma, kadar je tovrstno usposabljanje in izpopolnjevanje utemeljeno z interesi določene gospodarske panoge, ministrstva ali lokalne skupnosti, izraženimi z razvojnimi programi ali projekti o sodelovanju na meddržavni ravni, ki se preverjajo ob izdaji delovnega dovoljenja Program se praviloma izvaja na podlagi pogodbe o zaposlitvi tujca za določen čas, ki se sklene za največ eno leto. Kadar programa usposabljanja oziroma izpopolnjevanja ni mogoče zaključiti v tem času, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ šest mesecev oziroma za eno leto, če se usposabljanje izvaja na področju medicine. Usposabljanje oziroma izpopolnjevanje se lahko izvaja brez sklenitve delovnega razmerja, če to omogočajo drugi zakoni. V tem primeru mora biti med nosilcem programa usposabljanja in organizacijo, v kateri se tujec usposablja ali izpopolnjuje, sklenjena pisna pogodba. V času izvajanja usposabljanja oziroma izpopolnjevanja mora biti tujec ustrezno zdravstveno zavarovan v skladu s predpisi Republike Slovenije. Tujec se lahko praviloma le enkrat vključi v posamezni program
usposabljanja ali izpopolnjevanja.
SEZONSKO DELO TUJCEV Sezonsko delo tujcev je v okviru dejavnosti, ki imajo sezonski značaj, dopustno le v primeru, da je povpraševanje na trgu dela občasno večje od ponudbe, kar je podlaga za letno oblikovanje kvote za te namene. Dovoljenja za delo se izdajo v okviru kvote, določene za sezonsko delo. Dovoljenje se izda, če tujcu v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge za izdajo delovnega dovoljenja ni bila izrečena kazen za prekršek po ZZDT-UPB-2. Tujcu s stalnim prebivališčem v drugi državi se izda dovoljenje za delo na vlogo delodajalca. Ta je v tudi zadolžen za prijavo začetka in konca dela tujca. Delodajalec lahko za tujca le enkrat v koledarskem letu zaprosi za dovoljenje za sezonsko delo z veljavnostjo do treh mesecev, razen: Dovoljenje za delo na področju kmetijstva in gozdarstva se lahko podaljša ali ponovno izda istemu ali drugemu delodajalcu in sicer največ trikrat letno, če skupno trajanje dela ne presega šest mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko, na podlagi mnenja zbornice, pristojne za kmetijstvo in gozdarstvo, da je prišlo do izrednih pridelovalnih pogojev (podaljšanje vegetacije), zaprosi za izjemno podaljšanje dovoljenja za delo za največ en mesec. Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter fizična oseba, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča. Dovoljenje za delo na področju gostinstva in turizma se lahko izda večkrat v koledarskem letu. Skupno trajanje dela oziroma veljavnost dovoljenj za delo ne sme presegati šestih mesecev v posameznem koledarskem letu. Dovoljenje za sezonsko zaposlitev na področju gradbeništva je omejeno na največ devet mesecev v kateremkoli dvanajstmesečnem obdobju. Za tujca, ki je opravljal sezonsko delo, se lahko delovno dovoljenje za katerikoli namen ponovno izda v naslednjem koledarskem letu. Po izteku veljavnosti dovoljenja za delo za sezonsko delo v gradbeništvu se lahko delovno dovoljenje za katerikoli namen ponovno izda po preteku sedmih mesecev. Delodajalec, pri katerem je tujec opravljal sezonsko delo, lahko pridobi dovoljenje za zaposlitev pod pogoji, določenimi za novo zaposlitev tujca. Za opravljanje sezonskega dela delodajalec in tujec skleneta delovno razmerje za določen čas. Delovnega razmerja ni treba skleniti, če se delo opravlja do največ trideset dni na področju kmetijstva in gozdarstva. Z Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2008, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela je določeno ,da se lahko posameznemu delodajalcu izda največ toliko dovoljenj za delo za sezonska dela v gradbeništvu, kolikor je bilo pri njem v preteklem koledarskem letu za najmanj šest mesecev zaposlenih delavcev. V to število niso všteti tujci, ki so bili zaposleni na podlagi dovoljenja za delo za sezonsko delo.
Družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ustanovljeni v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, morajo za tujce, ki jih imenujejo za zastopnike, pridobiti dovoljenje za delo. Družba, ki zaposluje deset ali manj delavcev, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika družbe, in eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic. Samostojni podjetnik posameznik, ki zaposluje deset ali manj delavcev, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika samostojnega podjetnika posameznika in eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic. Tuje podjetje, ki v Republiki Sloveniji posluje z eno ali več podružnicami, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za zastopnika posamezne podružnice, če podružnica zaposluje deset ali manj delavcev. Dovoljenje za delo se tujim zastopnikom izda na vlogo delodajalca, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela za čas največ dveh let. Delodajalec je zavezanec za prijavo in odjavo dela. Dovoljenje za delo se lahko ponovno izda, če delodajalec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja za delo izkaže poslovanje družbe ali samostojnega podjetnika posameznika in če tujec kot fizična oseba ni bil kaznovan za prekršek po tem zakonu.
POGODBENE STORITVE TUJCEV NA PODLAGI DOVOLJENJA ZA DELO Tujec, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti, s stalnim prebivališčem izven Republike Slovenije, lahko pridobi dovoljenje za delo za izvedbo pogodbenih storitev le v utemeljenih primerih, ko se zahteva specialistično znanje izvajalca storitve, ki ga ni mogoče zagotoviti s ponudbo na notranjem trgu. Dovoljenje za delo se izda na vlogo naročnika storitve v okviru kvote, določene za individualne storitve tujcev. Naročnik storitve mora prijaviti začetek in prenehanje dela tujca. Dovoljenje za delo se lahko izda večkrat v koledarskem letu, vendar skupno največ za 90
dni. Tujcem, ki opravljajo storitve na področju znanosti, kulture, športa, zdravstva in
izobraževanja, se lahko izda dovoljenje za delo z veljavnostjo do enega leta, kadar ni
pogojev za sklenitev delovnega razmerja. Dovoljenje se izda, če naročniku storitve ali
tujcu v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge za izdajo delovnega dovoljenja ni bila
izrečena kazen za prekršek po ZZDT-UPB-2. Zavod za zaposlovanje ugotavlja utemeljenost za izdajo dovoljenja za izvajanje posameznih storitev glede na stanje in razmere na trgu dela ter razpoložljivo kvoto. V primeru dvoma o upravičenosti izdaje dovoljenja za delo zavod za zaposlovanje odloči na podlagi mnenja, ki ga pridobi od pristojne zbornice, poklicnega združenja oziroma ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, ali drugega organa, ki ga ministrstvo pooblasti za izdajo mnenj.
|
