(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določajo merila in pogoji za uveljavljanje pravice do republiških in Zoisovih štipendij ter štipendij za brezposelne osebe, vključene v programe izobraževanja, višina štipendij in dodatkov, način izplačevanja štipendij ter posledice, če štipendist svojih obveznosti ne izpolnjuje.

Pravico do republiške štipendije lahko uveljavljajo osebe s statusom dijaka oziroma dijakinje in osebe s statusom študenta oziroma študentke ter udeleženci oziroma udeleženke izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 4. člena Zakona o izobraževanju odraslih ( Uradni list RS, št. 110/06 –uradno prečiščeno besedilo) ki se izobražujejo po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na razpis, ki ga objavi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju zavod) in izpolnjujejo naslednje pogoje:

Starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do republiške štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja.

Kandidat, ki se izobražuje v tujini, lahko uveljavi pravico do republiške štipendije, če v republiki Sloveniji ni ustrezne smeri in stopnje oziroma ustreznega izobraževalnega programa z javno veljavnostjo, ali je izobraževanje v tujini primernejše zaradi bližine izobraževalnega zavoda, kandidat pa ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije.

Pravice do republiške štipendije ne more uveljaviti kandidat, ki:

V dohodek kandidatove družine se vštevajo pokojnine in nadomestila v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter osebni prejemki in katastrski dohodek, ne glede na to, ali je zavarovanec zavezanec za plačevanje dohodnine.

V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi prejete preživnine in nadomestila preživnine, do katerih so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine in nadomestila preživnine, ki jih plačuje družinski član, v višini izvršljivega pravnega naslova.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču. Prav tako se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti.

Podatke o prejetih preživninah oziroma o prejetih nadomestilih preživnine in o preživninskih obveznostih, ki jih plačuje član kandidatove družine, posreduje zavodu pristojni Center za socialno delo.

Pri ugotavljanju materialnih pogojev za kandidata v rejništvu se kot dohodek na družinskega člana upošteva višina pripadajočih materialnih stroškov za otroka, , kot jih določi minister, pristojen za družino, v skladu z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02)

Če starši kandidata iz prejšnjega odstavka prispevajo rejnino v celoti, se upošteva dohodek na družinskega člana matične družine kandidata, v skladu s 4. členom tega pravilnika.

Kot dohodek iz dejavnosti, pri kateri se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se šteje davčna osnova iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, povečana za odmerjene prispevke za socialno varnost družinskega člana, ki opravlja dejavnost.

Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, katerim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz sredstev državnega proračuna, se dohodek poveča za plačane prispevke.

Za člane družine kandidata po tem pravilniku štejejo:

Pri kandidatih iz enoroditeljskih družin se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje 0,50 družinskega člana, za vsakega naslednjega pa še po 0,25 družinskega člana.

Pri kandidatih brez staršev se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje še en družinski član in za vsakega naslednjega člana še po 0,50 družinskega člana.

V primeru kandidata ali družinskega člana s posebnimi potrebami zaradi težje ali težke duševne ali telesne okvare, se prišteje še en družinski član razen, če je v institucionalnem varstvu in mu je najmanj 80 % stroškov oskrbe zagotovljeno iz sredstev proračuna RS. 　

Višina osnovne republiške štipendije po tem pravilniku znaša 14 % zajamčene plače za vajence in dijake in 21 % zajamčene plače za študente.

Osnovna republiška štipendija se v vsakem naslednjem letniku zviša za 1 % zajamčene plače.

14.　a člen

Osnovna republiška štipendija se zviša za izobraževanje po programih nižjega poklicnega in srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja na področjih: živilstvo, elektrotehnika in računalništvo, gradbeništvo, lesarstvo, strojništvo in obdelava kovin ter gostinstvo.

Osnovna republiška štipendija se zviša za izobraževanje po študijskih programih prve in druge stopnji po zakonih, ki urejajo višje in visoko šolstvo na področjih: biologija in lesarstvo, elektrotehnika, računalništvo, informatika, telekomunikacije, farmacija, laboratorijska biomedicina, gradbeništvo, geodezija, rudarstvo, geotehnologija, kemija in biokemija, matematika in fizika, strojništvo, medicina, dentalna medicina, zdravstvena nega, babištvo, delovna terapija, fizioterapija, radiologija, bibliotekarstvo, družbena informatika in pedagoških študijskih programih: razredni pouk, matematika in fizika, matematika in tehnična vzgoja oziroma proizvodnjo tehnična vzgoja, matematika in računalništvo, angleški in nemški jezik, specialna in rehabilitacijska pedagogika (defektologija), glasbena pedagogika in instrumenti.

Zvišanje znaša za izobraževanje po programih iz prvega odstavka tega člena 10% zajamčene plače, za izobraževanje po programih iz prejšnjega odstavka pa 5% zajamčene plače. Zvišanje štipendije pripada štipendistu do zaključka izobraževanja po posameznem programu.«.

Štipendija, ugotovljena po 14. členu tega pravilnika se zviša tudi glede na višino letnega dohodka na družinskega člana štipendista v preteklem koledarskem letu, v primerjavi z letnim zneskom zajamčene plače za to leto:

Pri zvišanju štipendije za II. do vključno VII. dohodkovni razred iz lestvice v prejšnjem odstavku, se izhodiščni stopnji zvišanja (stolpec 4) prišteje še razlika med najvišjo vrednostjo dohodkovnega razreda (stolpec 3) in dejanskim dohodkom na družinskega člana, izraženem v odstotku zajamčene plače, pomnožena s faktorjem 0,3.

Štipendistu s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti, se štipendija zviša še za 20 % zajamčene plače.

Štipendistu, ki se izobražuje izven kraja stalnega bivališča pripada dodatek k štipendiji:

- za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 40 % zajamčene plače, ali

Dodatek k štipendiji iz prve alinee prejšnjega odstavka ne pripada štipendistu v institucionalnem varstvu, kateremu je zagotovljeno najmanj 80 % stroškov oskrbe iz sredstev državnega proračuna, razen rejencu ali otroku brez staršev.

Štipendisti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka k štipendiji za uspeh, kot sledi:

Pri študentih se uspeh ugotavlja tako, da se izračuna povprečje številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu.

Dodatek za uspeh ne pripada štipendistom v prvem letniku izobraževanja, razen, če se nadaljuje izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe v okviru srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja.

Za dodelitev Zoisove štipendije za nadarjene (v nadaljnjem besedilu Zoisova štipendija) so lahko predlagani vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol ter študentje visokošolskih zavodov, če

Povprečna ocena pri študentih se izračuna v skladu z določbo drugega odstavka prejšnjega člena.

Starost kandidata za Zoisovo štipendijo ne more presegati starosti kandidata za republiško štipendijo iz 2. člena tega pravilnika.

Pravice do Zoisove štipendije ne more uveljaviti kandidat iz 3. člena tega pravilnika, razen kandidata, iz četrte in pete alinee 3. člena tega pravilnika, če je predlagan za Zoisovo štipendijo za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini.

Intelektualna nadarjenost kandidata se ugotavlja na podlagi rezultatov preizkusa intelektualnih sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov, ki jih　 ob predhodnem pisnem soglasju staršev ali zakonitih zastopnikov, če gre za mladoletno osebo, opravi kandidat prostovoljno, praviloma v zadnjih dveh letnikih osnovne ali srednje šole.

Kandidat za Zoisovo štipendijo za intelektualno nadarjenost mora obvezno izpolniti vsaj eno izmed osnovnih meril, pri čemer lahko doseže:

po 1. merilu – 20 točk

po 2. merilu – 10 točk

po 3. merilu – 5 točk

Dodatna merila za ugotavljanje nadarjenosti so: merilo TEKM (indeks tekmovalnih dosežkov), merilo UC (indeks intelektualne usmerjenosti) in merilo SOC (indeks socialne prikrajšanosti).

Po merilu TEKM lahko kandidat doseže 5 oziroma 10 točk, po merilu UC 5 točk in po merilu SOC 5 točk, vse v skladu z metodologijo za vrednostenje dodatnih meril, ki jo določi generalni direktor zavoda v strokovnih navodilih za izvajanje pravilnika o štipendiranju.　

Kandidat za Zoisovo štipendijo šteje za intelektualno nadarjenega, če doseže vsaj 20 točk na podlagi osnovnih meril iz 22. člena in dodatnih meril iz 23. člena tega pravilnika, in sicer, če:

- ob izpolnjevanju prvega osnovnega merila aktivno sodeluje v organiziranih šolskih in izvenšolskih dejavnostih, ki kažejo na ustvarjalnost posameznika,

- ob izpolnjevanju drugega osnovnega merila, na podlagi dodatnih meril iz prejšnjega člena doseže najmanj 10 točk, od tega na podlagi merila TEKM vsaj 5 točk,

- ob izpolnjevanju tretjega osnovnega merila, na podlagi dodatnih meril iz prejšnjega člena doseže najmanj 15 točk, od tega na podlagi merila TEKM 10 točk.

Za umetniško nadarjenost na določenem umetnostnem področju šteje prejem državnega priznanja ali nagrade, uvrstitev do vključno 3. nagrade na državnem tekmovanju, mednarodno priznanje ali nagrada oziroma uvrstitev v finale mednarodnih tekmovanj, po predhodnem izboru na državnem tekmovanju.

Če gre za nastope v duetu ali triu, se upošteva le prva nagrada na državnem tekmovanju oziroma uvrstitev do vključno 3. mesta na mednarodnem tekmovanju.

»Pri odločanju o podelitvi štipendije kandidatom, ki so bili predlagani zaradi umetniške nadarjenosti, lahko zavod v primeru, kjer ni mogoče pridobiti tekmovalnih dosežkov iz prvega odstavka tega člena, pri ovrednotenju umetniškega dosežka kandidata, upošteva mnenje vsaj dveh neodvisnih uveljavljenih strokovnjakov z ustreznega umetnostnega področja.«.

Predlog za dodelitev Zoisove štipendije, ob pisnem soglasju staršev oziroma zakonitih zastopnikov, če gre za mladoletno osebo, poda predstojnik izobraževalnega zavoda na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.

Dokumentacija, na podlagi katere je ugotovljena intelektualna oziroma umetniška nadarjenost kandidata, mora biti priložena predlogu za dodelitev Zoisove štipendije in jo je zavod dolžan obravnavati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

Predlog iz prvega odstavka lahko poda tudi pooblaščeni delavec zavoda – psiholog, svetovalec za poklicno orientacijo.

Kandidat lahko uveljavi pravico do Zoisove štipendije za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini:

Utemeljenemu predlogu za dodelitev Zoisove štipendije za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini morajo biti poleg dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena priloženi tudi podatki o stroških izobraževanja na izobraževalni ustanovi v tujini in drugih stroških izobraževanja v tujini ter podatki o virih vseh potrebnih sredstev za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini.

Osnovna višina Zoisove štipendije znaša za vajenca in dijaka 26 % in za študenta 40 % zajamčene plače, za zvišanje štipendije se uporabljajo določbe 14. in 16. člena tega pravilnika, za upravičenost do dodatkov k Zoisovi štipendiji se uporabljajo določbe 17. in 18. člena tega pravilnika.

Zoisova štipendija z dodatki ne more biti nižja od republiške štipendije z dodatki, kot bi jo prejemal Zoisov štipendist.

Zoisova štipendija za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini se lahko zviša glede na višje stroške izobraževanja v tujini. Stroški izobraževanja oziroma izpopolnjevanja v tujini se ugotavljajo na osnovi predložene dokumentacije iz drugega odstavka 28. člena tega pravilnika in višine nekritih stroškov izobraževanja v primerjavi s celoletnim zneskom Zoisove štipendije, kot sledi (po razredih iz tabele).

Pravico do štipendije imajo tudi udeleženci izobraževanja, ki so vključeni v program izobraževanja brezposelnih oseb iz 53.c člena zakona.

Višina štipendije iz prejšnjega odstavka je višina osnovne štipendije iz 13. člena tega pravilnika, brez zvišanj in dodatkov.

Medsebojne pravice in obveznosti v času štipendiranja in po njem uredita zavod in štipendist s pogodbo iz 49.c. člena zakona.

Štipendije po tem pravilniku, razen štipendij iz 33. člena tega pravilnika, se dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi zavod najkasneje 60 dni pred začetkom šolskega leta.

Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje pogoje za dodelitev štipendije, zahtevano dokumentacijo, ki jo mora predložiti kandidat oziroma predlagatelji in roke za oddajo prijav oziroma predlogov za dodelitev Zoisove štipendije ter druge podatke, ki so pomembni za odločanje o dodelitvi štipendije.　

Vloge za dodelitev štipendije, ki so jih kandidati oddali po razpisnem roku, se štejejo za zamujene, razen, če:

Vlogo iz prejšnjega odstavka mora kandidat podati najkasneje 15 dni po nastopu oziroma prenehanju razlogov iz prejšnjega odstavka.

Izjemoma se vloga za republiško štipendijo lahko vloži tudi med šolskim oziroma študijskim letom,　 oziroma zaradi izteka denarnega nadomestila med brezposelnostjo, če se v družini kandidata dohodek na družinskega člana zniža toliko, da je izpolnjen materialni pogoj iz drugega odstavka 56.　 člena zakona:

Vlogo za uveljavitev pravice do republiške štipendije mora kandidat podati v razpisnem roku oziroma v 30 dneh od nastanka razloga iz prejšnjega odstavka in ji predložiti ustrezne dokaze. Pravica do štipendije iz tega člena pripada s prvim naslednjim mesecem od nastanka razloga iz prejšnjega odstavka, v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega se uveljavlja.

Dohodek iz prvega odstavka tega člena se upošteva tako, da se zmanjšani dohodek zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena preračuna na letni nivo tako, da se pomnoži s faktorjem 12.

Izjemoma lahko predlagatelj iz 28. člena tega pravilnika poda predlog za dodelitev Zoisove štipendije v enkratnem znesku, če je kandidat napoten na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini v okviru mednarodne izmenjave, v skladu z mednarodno pogodbo.

Štipendije se obračunajo z začetkom šolskega leta za vse kandidate, ki so oddali potrebno dokumentacijo v razpisnem roku in za kandidate, ki so zamudili rok zaradi razlogov, navedenih v 35. členu tega pravilnika. V primerih iz 32., 36. in 37. člena tega pravilnika se štipendije obračunajo s prvim naslednjim mesecem po vložitvi vloge.

Štipendije se izplačujejo mesečno za pretekli mesec za celotno šolsko oziroma študijsko leto, razen v zaključnem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačujejo.

Štipendist lahko za posamezni letnik prejema štipendijo eno leto v srednješolskem izobraževanju, in eno leto za posamezni letnik na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju, razen, če je z

izobraževalnim programom v skladu s statutom izobraževalnega zavoda določeno, da je za prehod na višjo stopnjo oziroma za prehod iz visokošolskega na univerzitetni študijski program potrebno uspešno opraviti predhodni letnik.

Štipendije se izplačujejo tudi v času absolventskega staža, vse do diplome, vendar v celotni dobi študija le eno študijsko leto.

Štipendistu, ki uspešno konča izobraževanje v krajšem času, kot je s predpisom določeno trajanje izobraževanja po programu, za katerega je prejemal štipendijo, se izplačajo preostale štipendije v enkratnem znesku v višini štipendije za mesec, v katerem je zaključil izobraževanje.

Štipendije za podiplomski študij se v celotni dobi študija izplačujejo največ dve leti. Štipendist, študent podiplomskega študija ni upravičen do štipendije v času absolventskega staža.

Dodatek k štipendiji za stroške prevoza iz druge alinee prvega odstavka 17. člena tega pravilnika se uskladi ob začetku študijskega leta. Višina celotne štipendije po tem pravilniku se med šolskim letom usklajuje v skladu z gibanjem ravni zajamčene plače.

Štipendija v valorizirani višini se izplačuje od prvega naslednjega izplačila štipendije dalje.

Štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto miruje in se ne izplačuje:

Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za štipendista, ki po zaključeni eni stopnji izobraževanja nadaljuje izobraževanje na isti stopnji.

Zavod nadaljuje izplačevanje štipendije po predložitvi dokazil iz prejšnjega člena z novim šolskim oziroma študijskim letom. 　

Kot opravičljivi zdravstveni razlog iz prve alinee prvega odstavka tega člena šteje bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času pouka oziroma predavanj ali najmanj en mesec v času izpitnih rokov junija in septembra in onemogoči opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti, pri čemer se upošteva mnenje zdravnika specialista.

Štipendija preneha štipendistu pred potekom roka, določenega z odločbo o dodelitvi štipendije, če je štipendist:

Pravica do štipendije se dodeljuje z namenom uspešnega zaključka šolanja. Kolikor namen ni izpolnjen, je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik oziroma absolventski staž, za katerega ni predložil dokazila o opravljeni obveznosti iz 41. člena tega pravilnika. Če štipendist nadaljuje izobraževanje, lahko zavod iz utemeljenih razlogov odloži vračilo štipendije do izpolnitve obveznosti, vendar za največ dve leti. Prav tako mora vrniti štipendijo štipendist, ki je štipendijo pridobil na podlagi neresničnih podatkov ter štipendist, ki ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice do štipendije.

Zoisov štipendist mora vrniti štipendijo za celotno obdobje prejemanja štipendije, skupaj z zamudnimi obrestmi, če se po zaključenem izobraževanju v tujini zaposli pri tujem delodajalcu v tujini.

O načinu in rokih vrnitve štipendije se sklene poravnava. Če štipendist na to ne pristane, se dolžni znesek izterja po sodni poti.
Izjemoma lahko zavod iz utemeljenih razlogov štipendista oprosti vračila štipendije in dolg odpiše.

Kot utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka se šteje dalj časa trajajoča bolezen ali invalidnost I. kategorije štipendista, njegovih staršev oziroma vzdrževalcev ali otrok ter smrt staršev ali vzdrževalcev štipendistove družine, če je to vplivalo na opustitev izobraževanja.

Podrobnejše kriterije in merila za odpis dolga iz naslova štipendij določi Upravni odbor Zavoda.

Zavod pripravi na temelju podatkov organizacij in delodajalcev skupen razpis kadrovskih štipendij in ga javno objavi najkasneje do konca meseca aprila.

Javni razpis vsebuje pogoje za pridobitev štipendij, zahtevano dokumentacijo in roke.