|
|
|
|
     |
         |
|
Gibanje brezposelnosti na trgu dela Gibanje brezposelnosti v letu 2007 je bilo ugodno. Ob koncu decembra 2006 so bile na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) prijavljene 78.303 brezposelne osebe, do konca decembra 2007 pa se je njihovo število zmanjšalo za 9.892 oseb na 68.411. Število brezposelnih oseb se je sezonsko zmanjševalo v prvi polovici leta, v drugi polovici pa v juliju, oktobru in decembru, glede na predhodni mesec, povišalo. Najnižje število brezposelnih v letu 2007 je bilo ob koncu septembra, ko je bilo prijavljenih 66.658 brezposelnih oseb. V povprečju je bilo v letu 2007 na Zavodu prijavljenih 71.336 brezposelnih oseb oziroma za 16,9 % manj kot v letu 2006.
Zaradi večjega števila delovno aktivnih prebivalcev in upadanja števila brezposelnih se je v letu 2007 zniževala tudi stopnja registrirane brezposelnosti. Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil Statistični urad RS, je bila v novembru stopnja registrirane brezposelnosti 7,3 % (za primerjavo - v novembru 2006 je bila 8,6 %). Več kot 10-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti so beležili v OS Murska Sobota (13,0 %) ter v OS Maribor (10,2 %), najnižji delež brezposelnih med aktivnim prebivalstvom je bil 4,6 % v OS Kranj. Prosta delovna mesta V letu 2007 so delodajalci na Zavodu prijavili 242.927 prostih delovnih mest, kar pomeni za 6,6 % večje povpraševanje po delavcih kot v letu 2006. Večina, 76,6 % prostih delovnih mest v letu 2007, je bilo za določen čas. Največje povpraševanje po delovni sili je bilo v storitvenem sektorju (60,6 % prostih delovnih mest), manjše pa v sektorju nekmetijskih dejavnosti (38,7 %) ter v kmetijskem sektorju (0,7 %). V letu 2007 se je na objavljena prosta delovna mesta zaposlilo 49.117 brezposelnih oseb.Struktura povpraševanja na trgu dela – viški/primanjkljaji V evidenci Zavoda RS za zaposlovanje je vse manj brezposelnih oseb, ki ustrezajo pogojem razpisanih prostih delovnih mest. Primanjkuje zlasti delavcev s poklici s področja gradbeništva (delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, zidarji, tesarji, krovci, železokrivci, tehniki za gradbeništvo, inženirji gradbeništva ipd.), kovinarstva (varilci, orodjarji, ključavničarji, strugarji, kleparji), iskani so tudi različni mehaniki, monterji in delavci s področja strojništva (monterji gradbenih in kovinskih konstrukcij, elektromonterji, avtomehaniki, strojni mehaniki, tehniki strojništva, inženirji strojništva), elektrikarji (elektroinštalaterji, inženirji elektrotehnike), gostinci (kuharji, natakarji), vozniki zlasti težkih tovornjakov in vlačilcev ter upravljalci strojev za zemeljska dela. Primanjkuje tudi zdravnikov, diplomiranih medicinskih sester, fizioterapevtov ter farmacevtov, razvijalcev informacijskijh sistemov, programerjev, sistemskih inženirjev. Iskani so še pravni strokovnjaki, strokovnjaki za logistiko, zavarovalniški zastopniki, delavci s poklici za varovanje oseb in premoženja, organizatorji dela in projektni menedžerji.Viški delovne sile se pojavljajo kot posledica gospodarskega prestrukturiranja ali prevelikega vpisa v posamezne izobraževalne programe. Med tistimi, ki imajo pri zaposlovanju večje težave, je potrebno omeniti politologe, zgodovinarje, sociologe, filozofe, vnašalce podatkov, administratorje, tajnike, uradnike za nabavo, prodajo in najem, uradnike za pisarniško poslovanje, bančne uradnike pri okencu, aranžerje, modne oblikovalce, šivalce, upravljalce strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, frizerje, cvetličarje, kurirje, vratarje, delavce za preprosta dela in seveda vse, ki imajo kakršnekoli zaposlitvene ovire, ki niso povezane s pridobljeno izobrazbo in delovnimi izkušnjami. Struktura registriranih brezposelnih oseb
V letu 2007 se je povprečno število registrirano brezposelnih, glede
na leto 2006,
zmanjšalo za več kot 14,5 tisoč
oseb. Število brezposelnih žensk se je zmanjšalo za 7.860
oseb (predstavljajo 53,7 % med vsemi brezposelnimi), v brezposelnosti je 6.331 manj mladih
(16, 4 %), 5.397 manj dolgotrajno brezposelnih (50,8 %), 5.710 manj oseb brez
poklicne oziroma strokovne izobrazbe (39,6 %) ter 5.327 manj iskalcev prve
zaposlitve (19,5 %).
Na splošno lahko poudarimo, da se število brezposelnih oseb zmanjšuje, število se zmanjšuje tudi pri ranljivejših kategorijah (brezposelne ženske, starejši brez izobrazbe ipd.), vendar pa se zaradi tega med brezposlenimi povečuje njihov delež nekaterim kategorijam. Napoved gibanja brezposelnosti v letu 2008 Makroekonomska izhodišča za prihodnje leto kažejo na to, da bo glede na napovedano rast zaposlovanja povpraševanje po delovni sili še vedno veliko. Nadaljeval se bo tudi trend umirjenega priliva v brezposelnost zaradi velikih potreb po delavcih in tudi zaradi manjših generacij, ki bodo po zaključku šolanja prišle na trg dela. Pri ocenjevanju trendov na področju brezposelnosti imajo pomembno vlogo tudi možnosti vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Glede na strukturo brezposelnih oseb bodo ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni predvsem dolgotrajno brezposelnim, starejšim, tistim brez strokovne izobrazbe, mladim in invalidom.Ob upoštevanju lanskih trendov in makroekonomskih ocen in napovedi za leto 2008 ter ob izključitvi morebitnega nepričakovanega poslabšanja, smo izdelali oceno registrirane brezposelnosti za leto 2008. Ker smo v lanskem letu zabeležili izrazito ugodna gospodarska gibanja, s tem pa tudi pozitivne spremembe na trgu dela, smo predpostavili, da dinamika odlivov iz brezposelnosti v zaposlitve v letu 2008 ne bo manjša kot v letu 2007. Tudi letos zaradi manjšanja generacij mladih, ki bodo po zaključku šolanja prišle na trg dela, pričakujemo manjši dotok iskalcev prve zaposlitve, prav tako pa ne pričakujemo številčnejšega prijavljanja nekaterih drugih kategorij, zato napovedujemo le nekoliko višje število novo prijavljenih brezposelnih oseb kot v letu 2007.Ocenjujemo, da se bo v letu 2008 prijavilo 78.500 brezposelnih oseb, kar bi pomenilo za 6,7 % večji priliv v brezposelnost, kot je bil dosežen v letu 2007. Na drugi strani pričakujemo, da se bo zaradi slabše strukture brezposelnih oseb zaposlilo 50.000 brezposelnih oseb, od tega naj bi jih bilo vključenih v javna dela, 2.500, V redne zaposlitve naj bi se, kljub vse večjim neskladjem med aktualnim povpraševanjem na trgu dela in ponudbo brezposelnih oseb, zaradi povečevanja učinkovitosti postopka posredovanja na prosta delovna mesta vključilo 47.500 brezposelnih oseb. Zaradi prehoda v neaktivnost, sankcioniranja zavračanja ponujenih zaposlitev in neaktivnosti pri iskanju zaposlitve naj bi se iz drugih razlogov iz evidence brezposelnih odjavilo 27.500 oseb. Odliv v druge evidence ocenjujemo na 3.700, od tega na 700 odliv v evidenco po drugih zakonih. Skupni odliv bi tako štel 81.200 brezposelnih oseb ali 2,7 % manj kot v letu 2007.Za leto 2008 ob realizaciji napovedanih tokov v in iz brezposelnosti predvidevamo, da se bo število registriranih brezposelnih oseb znižalo na 65.800.
Zaposlovanje Zavod RS za zaposlovanje želi s svojimi storitvami zagotavljati ustrezno pomoč brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve, hkrati pa čim hitreje pokriti prosta delovna mesta delodajalcev z ustreznimi kandidati. Zato je v letu 2006 pričel s prenavljanjem doktrine dela z brezposelnimi osebami in delodajalci, kar se je nadaljevalo z operacionalizacijo doktrine tudi v letu 2007, saj so se razmere na trgu dela bistveno spremenile in smo se pričeli soočati s pomanjkanjem delovne sile nasploh. Brezposelne osebe, ki se prijavljajo v evidenco Zavoda so obravnavane individualno glede na to, kakšno pomoč potrebujejo. Bistvo prenovljene doktrine dela je v tem, da smo razvili način dela, ki že takoj po prijavi v evidenco vključi vse, ki so neposredno zaposljivi, v proces posredovanja na prosta delovna mesta in seznanjanja s trgom dela ter veščinami iskanja zaposlitve. Ostali pa potrebujejo več drugačne svetovalne pomoči pri načrtovanju nadaljnje poklicne poti. Poleg individualnega svetovanja zagotavlja Zavod pridobivanje veščin iskanja zaposlitve in načrtovanja poklicne poti v različnih skupinskih oblikah, od krajših delavnic, do daljših programov, ki ponujajo bolj poglobljeno pomoč. Dodatna pomoč je zagotovljena tudi v tako imenovanih odprtih oblikah pomoči, ki so dostopna konstantno in sicer: v CIPS-Centru za informiranje in poklicno svetovanje imajo brezposelni na voljo vse informacije, ki jih potrebujejo ob vstopu na trg dela v pisni obliki, zagotovljeni so jim dostopi do prostih delovnih mest in drugih informacij preko interneta. Poleg tega jim je tam zagotovljena tudi svetovalna pomoč poklicnih svetovalcev pri načrtovanju poklicne poti in definiranju lastnih zaposlitvenih ciljev, kar je predpogoj za uspešno iskanje zaposlitve. Dodatna pomoč pri aktivnem iskanju zaposlitve je iskalcem zaposlitve dostopna v zaposlitvenih kotičkih, kjer imajo tudi možnost pisanje prijav na delovna mesta ter še dodatno svetovalno pomoč pri res aktivnem iskanju zaposlitve (več kot 90.000 obiskov v CIPS in kotičkih). Na Zavodovi spletni strani so na voljo vse aktualne informacije, poleg tega je omogočen tudi dostop do vseh prostih delovnih mest kot tudi naročanje na prosta delovna mesta preko RRS novičk. S ciljem hitrega in prijaznega informiranja brezposelnih o prostih delovnih mestih, je Zavod dogradil svoje storitve tudi s pošiljanjem SMS sporočil in e-mail sporočil o prostih delovnih mestih. Na ta način želimo v čim krajšem času pokriti prosta delovna mesta delodajalcev z ustreznimi kandidati. (V letu 2007 je bilo poslanih skoraj 60.000 takih sporočil). Tudi v bodoče bo Zavod razvijal storitve, ki bodo zagotavljale hitro in izčrpno informiranost brezposelnih oseb. V letu 2008 bo zagotovil tudi možnost elektronske prijave na Zavod, pričeli smo razvijati klicni center. Poleg tega se pripravljajo tudi nove vsebine in metode pomoči. Ena takih so tudi zaposlitveni sejmi, ki jih organizirajo vse območne službe Zavoda in so namenjeni povezovanju delodajalcev, brezposelnim in mladim v procesu izobraževanja, z namenom kratkoročnega in dolgoročnejšega kritja kadrovskih potreb. Dejstvo je, da Zavod nudi različne vrste pomoči brezposelnim pri iskanju zaposlitve, vendar je od motivacije in aktivnosti posameznika odvisno, katero oz. koliko pomoči bo sprejel. Stopnja lastne aktivnosti posameznika pri iskanju zaposlitve - upoštevajoč druge objektivne okoliščine na trgu dela - dejansko vpliva na to, kako uspešno oz. hitro bo posameznik zaposlitev našel.
Aktivna politika zaposlovanja Za vse brezposelne osebe, ki so manj konkurenčne na trgu dela, Zavod izvaja tudi različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, v okviru katerih le-te pridobivajo potrebna dodatna znanja, veščine, usposobljenost. Zavod spodbuja zaposlovanje določeni ciljni skupini tudi z različnimi subvencijami delodajalcem, ki zaposlujejo te osebe.V letu 2007 je bilo za ukrepe Aktivne politike zaposlovanja namenjenih 68 mio evrov. Na novo je bilo 24.153 vključitev brezposelnih oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (brez vključitev v CIPSe). Program APZ za leto 2007 in 2008 predvideva vključevanje v štiri ukrepe:1.ukrep – SVETOVANJE IN POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE se izvaja z namenom svetovanja in pomoči posameznikom pri iskanju zaposlitve ter seznanjanja s poklicnimi možnostmi, izvaja se poglobljena obravnava določenih skupin oseb, da se izboljšajo zaposlitvene možnosti in odpravijo ovire pri iskanju zaposlitve. Namen ukrepa je tudi predstavitev in uveljavitev aktivnosti programa aktivne politike zaposlovanja. V ta ukrep je bilo v letu 2007 6.086 vključitev. Namen 2. ukrepa - USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE je povečanje zaposljivosti in konkurenčnosti na trgu dela s pridobivanjem novega znanja, spretnosti in zmožnosti ter dvig izobrazbe in kvalifikacijske ravni zaposlenih in brezposelnih. V letu 2007 je bilo 13.608 vključitev. Namen 3. ukrepa SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN SAMOZAPOSLOVANJA je spodbujanje samozaposlovanja brezposelnih oseb, ki po usposabljanju želijo uresničiti podjetniško idejo in se samozaposliti, spodbujanje zaposlovanja najtežje zaposljivih skupin brezposelnih oseb, posebno prejemnikov denarne socialne pomoči. Aktivnosti v ukrepu večinoma predstavljajo državno pomoč, zato se izvajajo v skladu s pravili o dodeljevanju državne pomoči. V letu 2007 je bilo 880 vključitev. Vključitev v ta ukrep pomeni takojšno zaposlitev. Namen 4. ukrepa PROGRAMI ZA POVEČEVANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI je spodbujati socialno vključenost ljudi, torej uresničevati in uveljaviti aktivnosti in projekte za ustvarjanje okolja, ki bo motiviralo ljudi k aktivnosti in v katerem bodo laže in hitreje našli delo, hkrati pa uživali tudi potrebno raven socialne zaščite. V letu 2007 je bilo 3.579 vključitev. Tudi vključitev v ta ukrep pomeni takojšnjo zaposlitev. V letu 2008 bo za izvajanje ukrepov Aktivne politike zaposlovanja namenjenih 72 mio evrov. Večina aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2007, se nadaljuje, v kratkem pa predvidevamo objavo treh razpisov za subvencije za delodajalce, ki bodo zaposlili brezposelne osebe in določenih ciljnih skupin in sicer: 1. Spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb Delodajalci bodo prejeli subvencijo 3.700 EUR, če bodo za eno leto zaposlili brezposelne osebe mlajše od 25 let oz. iskalce prve zaposlitve, ki so pred manj kot dvema letoma pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo in so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb najmanj 3 mesece. Predvidena vključitev: 1.000 oseb. 2 . Spodbujanje zaposlovanja starejšihDelodajalci, ki bodo za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta zaposlili brezposelno osebo starejšo od 50 let, prijavljeno v evidenci brezposelnih oseb najmanj 3 mesece, prejmejo 3.700 EUR. Predvidena vključitev: 1.000 oseb. 3. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb Namen programa je spodbujanje socialne vključenosti dolgotrajno brezposelnih oseb pri netržnih delodajalcih. Delodajalci, ki bodo za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta, zaposlili dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih oz. brezposelne osebe, ki v zadnjih dveh letih, razen vključitve v programe javnih del niso bile zaposlene, bodo prejeli 7.500 EUR. Predvidena vključitev: 680 oseb 4. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih Javni razpis za delodajalce, ki bodo lahko dobili povrnjen del sredstev za izobraževanje zaposlenih delavcev. Predvidena vključitev: 10.000 oseb.
Poklicna orientacija Zavod nudi tudi pomoč pri odločanju za izobraževanje. Prednostna naloga poklicnih svetovalcev je delo z brezposelnimi osebami, vendar je del njihove dejavnosti namenjen tudi šolski mladini. To je še posebej aktualno pred vpisi na srednje šole in fakultete (marca), ko z informacijami svetujejo učencem, dijakom in študentom, da se lažje odločijo za pravi poklic in izobraževanje.Zavod se zaveda pomena Lizbonske strategije, ki promovira ustrezno izrabo človeških virov, zagotavljanje inovativnosti vsakega posameznika, prilagajanje hitrim spremembam procesov dela in vidi operacionalizacijo vseživljenjskega učenja, dodatnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja skozi karierno orientacijo. S pomočjo načrtovanja kariere si posameznik zastavi cilj izobraževanja ter usposabljanja, ki mu omogočijo pridobivanje kompetenc, da cilj lahko doseže. Načrtovanje ali izgrajevanje kariere je pomembno v vseh življenjskih obdobjih, še zlasti pa na prehodu iz enega nivoja izobraževanja na drugega ter pri samem vstopu na trg dela. Zato si Zavod prizadeva za sodelovanje z drugimi institucijami, zlasti s šolstvom v smislu zagotavljanja strokovnih podlag in metod dela za izbiro poklica in načrtovanje poklicne poti šolske mladine. Šole vzpodbuja, da omogočijo učencem, dijakom in študentom poklicno vzgojo, kjer spoznavajo poklice in delovna okolja ter preizkušajo in razvijajo lastne kompetence, ki jih zahtevajo posamezni poklici. Zavod zagotavlja različne načine spoznavanja poklicev npr. obiske v delovnih situacijah, filmske prikaze ali tiskana gradiva o poklicih. V CIPS-ih mladi spoznavajo proces vseživljenjskega načrtovanja kariere, identifikacijo potrebnih poklicnih kompetenc in načrtovanja pridobivanja le-teh skozi izobraževanje, usposabljanje ali aktivnosti, ki jih izvajajo v prostem času. Izbira poklica ni mogoča brez ustreznih informacij o trgu dela, s katerimi Zavod seznanja šolske svetovalne delavce. Kot pomoč pri poklicnem odločanju Zavod zagotavlja tudi individualno poklicno svetovanje šolski mladini. V dogovoru s šolstvom se v razpisih za vpis v srednje šole, višje šole in visokošolske zavode objavi urnik individualnega poklicnega svetovanja na Zavodu in v CIPS-ih, ki se izvaja na številnih lokacijah po Sloveniji. V začetku leta, to je v času pred prijavo za vpis, poklicni svetovalci intenzivno svetujejo vsem mladim, ki pridejo po pomoč na Zavod.
Dejavnosti Zavoda v okviru predsedovanja EU Mednarodno sodelovanje je stalnica v delovanju Zavoda. Obsega več področij, ki jih lahko z vsebinskega vidika združimo v več sklopov:
V času slovenskega predsedovanja EU bo Zavod gostitelj dveh dogodkov, na številnih pa bo aktivno sodeloval. Zavod bo gostitelj:
Od dogodkov, kjer bo Zavod aktivno sodeloval, pa naj omenimo sestanek korespondentov za skupni informacijski sistem za zaposlovanje – MISEP in pa konferenco Delo za mlade – blaginja za vse. Ob dogodka sta v organizaciji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.Delovni sestanek EURES managerjev bo 5. in 6. junija 2008 potekal v hotelu Bernardin v Portorožu, namenjen pa je izmenjavi informacij o vsebinskih smernicah za pospeševanje prostega pretoka delavcev v okviru evropskih javnih služb za zaposlovanje, torej o pomenu in vlogi EURES omrežja pri izvajanju teh smernic na nacionalni ravni. V okviru te mreže javne službe zagotavljajo informacije o prostih delovnih mestih na območju držav EU in skupnega evropskega gospodarskega prostora, izvajajo posredovanje dela in zaposlitev, zagotavljajo informacije o delovnih in življenjskih pogojih v posameznih članicah EU, organizirajo zaposlitvene sejme ipdSrečanje generalnih direktorjev JSZ in visoke usmerjevalne skupine EURES bo potekalo 19. in 20. junija 2008 v hotelu Habakuk v Mariboru. Sestanek predstavlja redno obliko delovnega in strokovnega povezovanja javnih služb za zaposlovanje in Evropske komisije, namenjen pa je izmenjavi informacij o vsebinskih smernicah izvajanja evropske strategije zaposlovanja, vlogi javnih služb pri izvajanju teh smernic ter predstavitvi inovativnih projektov in dobrih praks, ki prispevajo k modernizaciji in k boljšemu delovanju javnih služb za zaposlovanje.Obeh dogodkov, kjer Zavod zagotavlja logistično, tehnično in vsebinsko podporo predvidevamo, da se bo udeležilo več kot 120 oseb iz vse Evrope. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
