IZ DEJAVNOSTI

Trg dela v letu 2005

1. Aktivno prebivalstvo

V Sloveniji je ob koncu junija 2005 živelo 2.001.114 oseb, od tega 1.021.044 žensk ter 980.070 moških. V povprečju je bilo v prvih enajstih mesecih lanskega leta aktivnih 904.885 oseb, kar je za 0,5 % več kot v primerljivem obdobju leta 2004. Povprečno je bilo v prvih enajstih mesecih delovno aktivnih 813.058 prebivalcev Slovenije, za 0,7 % več kot v primerljivem obdobju leta 2004. Večino delovno aktivnih so v enajstih mesecih leta 2005 predstavljale zaposlene osebe, teh je bilo 731.603, manjši del pa samozaposlene osebe, teh je bilo 81.455. Novembra 2005 je bilo največ delovno aktivnih v storitvenem sektorju (57,0 %), 38,3 % je bilo delovno aktivnih v nekmetijskem sektorju, 4,7 % pa v kmetijskem sektorju.

V povprečju je bilo v prvih enajstih mesecih leta 2005 brezposelnih 10,1 % aktivnega prebivalstva. Višje stopnje registrirane brezposelnosti beležijo ženske (12,1 % v povprečju enajstih mesecev), stopnja registrirane brezposelnosti za moške je bila v povprečju prvih enajstih mesecev 2005 samo 8,5 %.

2. Registrirana brezposelnost

V letu 2005 je bilo v povprečju na Zavodu prijavljenih 91.889 brezposelnih oseb, kar je za 1,0 % manj kot v letu 2004.

Tabela: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 2001 naprej

2001

2002

2003

2004

2005

povprečje leta

101.857

102.635

97.674

92.826

91.889

indeks na predhodno leto

95,5

100,8

95,2

95,0

99,0

indeks na leto 2001

100,0

100,8

95,9

91,1

90,2

Od leta 2001 naprej se je število brezposelnih oseb zmanjševalo, edina izjema je leto 2002, ko je bilo brezposelnih oseb v povprečju več kot leto poprej. V naslednjih letih se je brezposelnost zmanjševala, če primerjamo leto 2005 z letom 2001, vidimo, da se je povprečno število brezposelnih zmanjšalo za 9,8 %.

Podobno kot se giblje število registriranih brezposelnih oseb, se giblje tudi stopnja registrirane brezposelnosti. Ta je v letu 2001 znašala še 11,6 %, do leta 2005 pa se je zmanjšala na 10,1 %.

3. Struktura registriranih brezposelnih oseb

V zadnjih letih se uspešno zmanjšuje delež brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe (s 47,0 % v letu 2001 na 40,8 % v letu 2005). V istem obdobju se je zmanjšal tudi delež brezposelnih, starih 40 let ali več; s 50,5 % na 43,6 % v letu 2005. Podobno se je gibal tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Z 58,9 % v letu 2001 se je zmanjšal na 47,3 % v letu 2005. Delež žensk med brezposelnimi v zadnjih petih letih narašča, v letu 2005 je znašal 53,8 %. Delno je to tudi posledica prestrukturiranj delovno intenzivnih panog (npr. tekstilna, usnjarska, obutvena industrija), v katerih med zaposlenimi prevladujejo ženske. Podatki za iskalce prve zaposlitve kažejo rast njihovega deleža do leta 2004, le-ta pa se je v letu 2005 zmanjšal in je znašal 24,3 %. Podobno gibanje beležijo mladi, stari do 26 let, njihov delež se giblje okrog četrtine, v letu 2005 pa je znašal 24,2 %.

Tabela: Deleži značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb v skupni brezposelnosti

Leto/mesec

Povprečni deleži posameznih kategorij v letih od 2001 do 2005

Povprečno število registrirano brezposelnih

Stari do 26 let

Iščejo prvo zaposlitev

Ženske

Brezposelni nad 1 leto

Brez strokovne izobrazbe

Stari 40 let in več

2001

101.857

24,1

18,8

50,8

58,9

47,0

50,5

2002

102.635

24,0

19,6

51,2

54,4

47,0

49,4

2003

97.674

26,1

23,2

52,8

48,6

44,2

44,1

2004

92.826

26,2

25,2

53,1

46,2

41,6

42,8

2005

91.889

24,2

24,3

53,8

47,3

40,8

43,6

4. Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih

V letu 2005 so delodajalci prijavili 202.904 potrebe po delavcih in pripravnikih. Večino potreb (60,2 %) so prijavili delodajalci iz storitvenega sektorja, 38,8 % iz nekmetijskega sektorja ter 1,0 % iz kmetijskega sektorja. Med posameznimi dejavnostmi so največ prostih delovnih mest prijavili v predelovalnih dejavnostih (23,0 %), vendar se njihov delež iz leta v leto zmanjšuje. Druge pomembnejše dejavnosti po številu prijavljenih prostih delovnih mest so še dejavnost poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev, gradbeništvo, dejavnost trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, izobraževanje, gostinstvo ter dejavnost prometa, skladiščenja in zvez.

Največ potreb so delodajalci prijavili za delavce s III-IV. stopnjo izobrazbe (35,6 %), druga najpogostejše zahtevana stopnja izobrazbe je I-II. (29,6 %). Delež prijavljenih potreb po drugih stopnjah izobrazbe je manjši, npr. po delavcih s VII+ stopnjo je bil 13,6 %.

5. Prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči

V decembru je denarno nadomestilo prejelo 17.682 brezposelnih oseb, v povprečju pa je v letu 2005 denarno nadomestilo mesečno prejemalo 17.099 oseb. Denarno pomoč je decembra 2005 prejelo 6.061 oseb, mesečno povprečje števila prejemnikov v letu 2005 pa je znašalo 6.195 oseb. Decembra 2005 je bil delež prejemnikov denarnega nadomestila in denarne pomoči med vsemi brezposelnimi 25,6 %.

Z vstopom Slovenije v EU 1.maja 2004 se je za Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pričelo operativno delo na področju koordinacije socialne varnosti, v sklop katerega sodijo tudi nadomestila za brezposelnost. V letu 2005 je 52 državljanov drugih držav EU iskalo zaposlitev v Sloveniji in pri tem koristilo možnost koriščenja pravice do denarnega nadomestila v skladu z evropsko zakonodajo (izvoz pravice za najdlje tri mesece na podlagi obrazca E 303). Med njimi je bila polovica državljanov Nemčije. Obratno pa je sedem državljanov Republike Slovenije izkoristilo to možnost in iskalo zaposlitev v drugi državi članici in pri tem ohranilo pravico do denarnega nadomestila.

Drugo pomembno pravilo koordinacije socialne varnosti je seštevanje zavarovalnih obdobij in obdobij zaposlitve, dopolnjenih v drugi državi članici. V letu 2005 je 85 vlagateljev vlog za pravico do denarnega nadomestila v Republiki Sloveniji uveljavljalo upoštevanje dobe, dopolnjene v drugih državah Evropske unije, največ jih je delalo v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Za te je moral Zavod od pristojnih organov drugih držav pridobiti potrdilo E 301, ki izkazuje zavarovalna obdobja. 135 pa je bilo vlagateljev, ki so uveljavljali pravico do nadomestil za brezposelnost v drugi državi na podlagi delovne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Največ je bilo med njimi vlagateljev iz Madžarske, Slovaške, Avstrije in Poljske.

6. Republiške in Zoisove štipendije

Na razpis, ki ga je Zavod objavil junija 2005, smo prejeli skoraj 72 tisoč vlog in jih večinoma rešili do konca leta 2005. Ostalo je le še manjše število nerešenih nepopolnih vlog in vlog kandidatov, ki so lahko do konca decembra uveljavljali pravico do štipendije iz opravičljivih razlogov za zamudo rednega razpisnega roka.

Zavod je decembra 2005 štipendijo izplačal 51.670 upravičencem: republiško štipendijo je za december prejelo 26.354 dijakov in 12.483 študentov, Zoisovo pa 5.873 dijakov in 6.960 študentov. Povprečna republiška štipendija je za december 2005 znašala: republiška štipendija – dijaki: 30.786 SIT , študenti: 40.867 SIT; povprečna Zoisova dijaki: 29.672 SIT , študenti: 47. 921 SIT.

7. Zaposlovanje in delo tujcev

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev je bi sprejet v oktobru 2005 in je pričel veljati 26.11.2005. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije št. 101/2005. Spremembe odpravljajo nekatere pomanjkljivosti zakonodaje iz leta 2000 in določajo jasnejše kriterije za pridobitev delovnega dovoljenja

Spremembam in dopolnitvam zakona sledijo spremembe in dopolnitve podzakonskih aktov, s katerimi se želi poenostaviti postopke pridobivanja delovnih dovoljenj in zmanjšati število dokazil ter narediti postopke uporabnikom bolj prijazne. Tako je novi Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj opustil določilo, da se dokazila, ki jih zahteva zavod v postopku izdaje delovnega dovoljenja, predložijo v originalu oziroma v obliki overjene kopije.

Ob koncu leta 2005 je bilo veljavnih 42.967 delovnih dovoljenj. Glede na državljanstvo prevladujejo delavci iz držav bivše Jugoslavije, ki so predstavljali 88,1 % vseh tujih delavcev. Zaposleni tujci imajo nizko izobrazbo: prevladujejo od I. do IV. stopnje izobrazbe, medtem ko je delavcev s VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe manj kot 5 %.

Skladno z vstopom v EU in uveljavitvijo prostega pretoka delavcev med članicami, beležimo v letu 2005 rahlo povečanje priliva delavcev iz držav EU, predvsem iz novih članic, ki za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo več delovnega dovoljenja. Tako je bilo konec leta 2005 pri Zavodu evidentirano skupno 2.466 prijav dela delavcev iz EU, od tega 723 zaposlitev, 64 prijav individualnega dela in 1.679 prijav storitev. Največ delavcev iz EU je bilo iz Slovaške (1.813), manj pa iz Avstrije (265), Italije (224), Nemčije (164), Poljske (143), Francije (133), Češke Republike (85) itd.