|
|
|
|
     |
         |
|
Uspešno delo Zavoda v letu 2004 predvsem na področju zmanjševanja regionalnih neskladij in strukturne brezposelnosti Naloge Zavoda RS za zaposlovanje v letu 2004 so temeljile na usmeritvah Strategije razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006, Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, drugih predpisov, ki urejajo to področje in Programu aktivne politike zaposlovanja za leto 2004 ter ostalih zakonskih obveznosti, tako domačih kot evropskih. Vse strokovne aktivnosti so bile usmerjene na povečanje učinkovitosti pri posredovanju zaposlitev in vključevanje ciljnih skupin v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom zmanjševanja števila brezposelnih in izboljšanja njihove strukture, predvsem znižanje deleža dolgotrajno brezposelnih in oseb brez strokovne izobrazbe. Da bi to dosegli, je Zavod oblikoval 8 ciljev, ki jih je vse leto spremljal s kazalniki: Področje zaposlovanja Posredovanje brezposelnih oseb v zaposlitev je temeljna dejavnost Zavoda. Z Zavodovo pomočjo se je v letu 2004 zaposlilo 54.257 zaposlitev, kar je 8 % več kot leta 2003 .
Tabela 1: Primerjava ciljnega števila vključitev brezposelnih oseb
Tabela 2: Povprečni čas brezposelnosti
Zelo spodbuden je tudi podatek, da se je povprečni las trajanja brezposelnosti v zadnjih treh letih znižal kar za 6 %. To je plod tudi čedalje boljšega sodelovanja z delodajalci (v letu 2004 je bilo 1.975 obiskov pri delodajalcih). V minulem letu je treba še posebej izpostaviti sodelovanje s podjetjem Revoz (preko Zavoda smo uspeli zaposliti 530 oseb, pri čemer je koordinirano sodelovalo več OS) ter aktivnosti, ki jih je Zavod izvedel, da je lahko zagotovil sezonske delavce za najrazličnejša dela v kmetijstvu. Struktura brezposelnih oseb Z namenom zmanjševanja števila brezposelnih in izboljšanja njihove strukture je bilo zelo aktivno vključevanje v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. S tem je Zavod dosegel predvsem znižanje deleža dolgotrajno brezposelnih (ob koncu leta 44,5 %, kar je za 0,9 manj kot leta 2003) in oseb brez strokovne izobrazbe (ob koncu leta 41 %, kar je za 1,8 % manj kot lata 2003). Zavod je s svojimi aktivnostmi tudi uspešno vplival na zmanjševanje regionalnih neskladij v Sloveniji. Primerjava povprečnih stopenj registrirane brezposelnosti po območnih službah kaže pozitivni trend zmanjševanja regionalnih razlik: v zadnjih treh letih se je stopnja zniževala v Območnih službah Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Sevnica, izjema je le Območna služba Trbovlje in Območna služba Nova Gorica (v območnih službah z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti je bilo v letu 2004 porabljenih 63,0 % sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja. Zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju regionalnih neskladij so igrali tudi sveti partnerjev, ki jih je Zavod ustanovil na ravni vseh Območnih služb, s pomočjo katerih se lahko prožneje prilagajamo razmeram in danostim v posameznem okolju in povečujemo sodelovanje z delodajalci ter tako vzpodbujamo nastajanje novih zaposlitvenih možnosti. Tabela 3: Pregled strukture brezposelnih oseb od leta 2002 do leta 2004
Registrirana brezposelnost se je v letu 2003 in v letu 2004 zmanjševala, v letu 2004 celo nekoliko bolj kot leto poprej. Ob koncu leta 2004 je bilo brezposelnih 90.728 oseb, kar je 5,5 % manj kot ob koncu leta 2003, ko je bilo brezposelnih 95.993 oseb. V povprečju je bilo v letu 2004 mesečno na Zavodu prijavljenih 92.826 brezposelnih oseb, kar je 5,0 % manj kot v letu 2003.
Programi aktivne politike zaposlovanja Z uspešnim izvajanjem programov aktivne politike zaposlovanja je Zavod v letu 2004 vključil v programe skupaj 68.274 oseb. Poleg tega je bilo storitev Centrov za informiranje in poklicno svetovanje deležnih še 86.289 oseb; skupaj je bilo vseh vključenih 154.563. S pomočjo teh programov se je tako zaposlilo 22.444 oseb, od tega 5.749 v javnih delih, 1.720 samozaposlenih in 14.975 redno zaposlenih (pri tem gre pri vseh subvencioniranih zaposlitvah, ki jih je bilo skupaj 4.588, za zaposlitve za čas najmanj enega leta). Sofinanciranih je bilo 2.665 ohranitev delovnih mest, do tega večinoma v tekstilni, oblačilni in usnjarsko obutveni industriji – 2.200.Program je omogočil usposabljanje skoraj 12.900 oseb (brezposelnih, delavcev v postopku izgubljanja zaposlitve, zaposlenih) in izobraževanje preko 8.200 oseb (predvsem brezposelnih, pa tudi delavcev v postopku izgubljanja zaposlitve in zaposlenih). V to usposabljanje niso všteti vsi tisti, ki so bili deležni učenja raznih veščin iskanja zaposlitve v delavnicah in klubih za iskanje zaposlitve. Izvajanje socialne varnosti Poleg rednih (starih) nalog izvajanja zavarovanja za primer brezposelnosti je Zavod v letu 2004 začel izvajati to storitev tudi za državljane EU, ki so te pravice koristili v Sloveniji. Sicer pa je v letu 2004 Zavod izplačeval denarno nadomestilo v povprečju 16.142 upravičencem, denarno pomoč pa 6.864. Še posebej pa je treba izpostaviti, da je Zavod kar 93,3 % zadev rešil v ciljno določenem času, to je v mesecu dni. Podobno je bilo reševanje tudi na področju republiških in Zoisovih štipendij, saj je Zavod o vseh popolnih vlogah odločil najkasneje v enem mesecu po zaključku razpisa v 92,8 % zadev, čeprav gre za izjemno veliko število prejetih vlog (skoraj 75.000) v zelo kratkem časovnem obdobju. To smo na Zavodu lahko dosegli zaradi poenostavitve pridobivanja podatkov prek elektronskih medijev in prerazporejanjem delavcev na reševanje štipendijskih vlog v jesenskih mesecih, ko je največ dela na tem področju. Konec decembra 2004 je Zavod izplačal rep. štipendije 40.586 upravičencem, Zoisove pa 12. 915 dijakom in študentom. Naloge, povezane z vstopom v EU Zavod je v letu 2004 opravil veliko nalog, povezanih z vstopom v EU: ESS, EURES, zagotavljanje socialne varnosti iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti za državljane EU.EURES je omrežje javnih služb za zaposlovanje v EU, s pomočjo katerega se prek posredovanja informacij uresničuje prost pretok delavcev. Namenjen je tako iskalcem zaposlitve (ne le brezposelnim osebam) in delodajalcem kot tudi ostalim, ki jih zanima karkoli v zvezi z mednarodno mobilnostjo. Od vstopa Slovenije v EU do konca leta 2004 so slovenske EURES svetovalke opravile 6.343 informiranj in svetovanj in sicer največ za iskalce zaposlitve (3.687) ter za delodajalce (2.027), za ostale stranke pa 629 informiranj in svetovanj. Prevladovale so splošne informacije in svetovanje o možnostih dela in življenja v posameznih deželah EU in možnostih zaposlovanja delavcev iz drugih članic v Sloveniji ter konkretne informacije v zvezi s posredovanjem delavcev. Na prosta delovna mesta drugih članic je bilo napotenih 322 slovenskih iskalcev zaposlitve. Na prosta delovna mesta delodajalcev iz Slovenije pa je bilo napotenih 806 iskalcev zaposlitve iz drugih članic EU. Med njimi so prevladovali Slovaki.Za izvajanje nalog povezanih s koriščenjem sredstev Evropskega socialnega sklada je bilo potrebno prilagoditi način izvajanja – postopke tako načrtovanja kot koriščenja sredstev (spremljanje, poročanje, aplikativna podpora…). Po oceni ekspertov vključenih v Twinning se je Zavod ustrezno prilagodil in usposobil za izvajanje teh zahtevnih nalog (sprotno prilagajanje notranje organizacije in usposabljanje sodelavcev za izvajanje nalog), kar so pokazali tudi različni nadzori s strani posredniškega telesa (MDDSZ). Zavod je v preteklem letu ohranjal mednarodne stike z zavodi v okviru bilateralnih srečanj s sosednjimi državami (Intereg – Avstrija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška), WAPES – svetovnega združenja javnih zavodov za zaposlovanje, povezave zavodov Centralne Evrope in zavodov na teritoriju bivše Jugoslavije. Aktivno je vključen tudi v mednarodni projekt “Bentchmarking” kazalnikov učinkovitosti delovanja zavodov EU, ki poteka v okviru EC. Na strokovnem srečanju delavcev Zavoda je generalni direktor AMS g. Buchinger tudi predstavil Strategijo razvoja avstrijskega zavoda za zaposlovanje. Zavod na ta način pridobljene izkušnje uporablja pri prilagajanju spremembam na trgu dela v Sloveniji in Evropi. Prilagoditev organiziranosti Zavoda zahtevam uporabnika Da bi to dosegli, je Zavod že leta 2002 sprejel odločitev, da vpelje sistem vodenja kakovosti, ki temelji na poslovnih procesih in je skladen z zahtevami standarda ISO 9001:2000. Pri vzpostavitvi sistema smo dosledno uresničevali vsa načela standarda, zlasti pa še načelo o vključitvi zaposlenih na vseh ravneh v prepoznavanje in določanje procesov in aktivnosti, s katerimi bi prispevali k izboljšanju kakovosti našega dela do uporabnikov Zavodovih storitev. Na podlagi tega je Zavod konec leta pridobil omenjeni certifikat za sistem vodenja v Zavodu za proces Povečevanje zaposlenosti in zaposljivosti na Območni službi Maribor in Koper in Centralni službi. Poleg aktivnosti v okviru procesa Povečevanje zaposlenosti in zaposljivosti je Zavod za učinkovito delo razvil:
prilagajal kadrovsko zasedbo vzpostavil osnove za procesno organiziranost celotnega Zavoda. Razvili smo nove elektronske storitve, ki so bile opredeljene z Akcijskim načrtom e-uprave. (evidentiranje prostih delovnih mest, evidentiranje liste prisotnosti pri izvajanju programa zaposlovanja – javna dela, naročanje potrdil iz evidenc Zavoda prek interneta) ter širili informativne vsebine na spletnih straneh (npr. Eures, ESS). V Zavodu smo vzpostavili podatkovna skladišča kot sodoben in enoten vir podatkov za spremljanje in poročanje na področju financ, kadrov in usposabljanja delavcev, javnih del, evidence brezposelnih idr.Vse razvojne in druge naloge so bile hkrati usmerjene v doseganje ciljev Zavoda ob čim učinkovitejši rabi razpoložljivih kadrovskih in materialnih virov. Prav tako smo dosledno in skladno z vsemi roki uresničevali Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. V letu 2004 smo tako vzpostavili enoten sistem za posredovanje in odločanje o informacijah javnega značaja. To je pomenilo, da smo uradne osebe primerno usposobili za izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, pripravili enotne standarde (izdelava podzakonskega internega akta - Postopkovnika za posredovanje informacij javnega značaja), izdelali in na spletu objavili obsežen Katalog informacij javnega značaja, ki ga stalno ažuriramo, za Vlado RS smo pripravili letno poročilo o posredovanju informacij javnega značaja ipd.. V letu 2004 so Zavodove uradne osebe obravnavale 25 pisnih primerov, kot določa Zakon o posredovanju informacij javnega značaja, poleg tega smo zagotovili dnevno, neposredno komuniciranje prek posebnega elektronskega naslova, na katerega vsi zainteresirani lahko posredujejo vprašanja, pobude itd. V letu 2004 smo na ta naslov prejeli 1.739 vprašanj (povprečno tedensko več kot 33 vprašanj), na katere smo tudi odgovorili. |
