Strateške usmeritve Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

1. UVOD

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) bo zavzel vlogo vidnejše in učinkovite strokovne institucija na trgu dela, ki bo sledila usmeritvam Vlade Republike Slovenije in Evropske komisije (v nadaljevanju EK). Slednja je februarja 2005 predlagala novo “Partnerstvo za rast in delovna mesta – nov začetek za Lizbonsko strategijo”. Evropski Svet je potrdil njene cilje in podčrtal potrebo po obnovitvi ciljev lizbonske strategije.

Julija 2005 je EK podala tudi Strateške usmeritve za obdobje 2007-2013, ki odražajo podporo kohezijski politiki pri gospodarski rasti in delovnih mestih. Ena ključnih usmeritev kohezijske politike 2007-2013 je ustvarjati več delovnih mest in boljša delovna mesta s privabljanjem več ljudi v zaposlovanje ali podjetniško aktivnost, izboljšanjem prilagodljivosti delavcev in podjetij in povečanjem investicij v človeški kapital. Da bi uskladili zaposlovanje v povezavi z investicijami, se morajo človeški viri razvijati in biti vse pomembnejši. Nacionalne politike morajo razvijati človeške vire, pri čemer je EK podala tri ključne prioritete:

1. privabiti več ljudi v zaposlitev in obdržati več ljudi v zaposlitvah ter modernizirati sisteme socialne zaščite (varnosti),

2. izboljšati prilagodljivost delavcev in podjetij ter fleksibilnost trgov dela,

3. povečati investiranje v človeške vire z boljšim izobraževanjem, usposabljanjem in razvijanjem spretnosti.

ZRSZ bo prispeval k uresničevanju ciljev nacionalnih strateških dokumentov in prenovljenim ciljem lisbonske strategije in Strategije razvoja Slovenije, k “partnerstvu za rast in delovna mesta” in razvoju trga dela v Sloveniji. To pa lahko doseže tako, da svoje delo ciljno usmeri k doseganju dveh ključnih ciljev “k višji gospodarski rasti”, na katero ima le posredni vpliv, predvsem pa lahko vpliva na “povečevanje zaposlenosti” tako, da pomaga “kreirati prožnejši trg dela” in “ustvarja bolj konkurenčno podjetniško okolje”.

2.TRG DELA IN DEJAVNOST ZRSZ

Stopnja zaposlenosti v EU v povprečju znaša 63 % - če EU želi doseči cilj 70 % leta 2010, je potrebno ustvariti kar 22 mio novih delovnih mest. Tudi v Sloveniji se je potrebno osredotočiti na ustvarjanje novih delovnih mest. Podatki o stopnji anketne brezposelnosti in stopnji registrirane brezposelnosti na letni ravni sicer izkazujejo upadanje, kljub temu pa se stopnja zaposlenosti niža in je v letu 2003 padla za 0,8 %. Merilo uspešnosti na področju zaposlovanja je, v skladu z usmeritvijo EU, v trajnem poviševanju stopnje zaposlenosti prebivalstva. Zato bo ZRSZ usmeril delovanje na področju analitike za komplementarno obravnavo podatkov stopnje anketne brezposelnosti, stopnje registrirane brezposelnosti in stopnje zaposlenosti v Sloveniji v povezavi z rastjo ali upadanjem stopnje neprijavljenega dela.

ZRSZ bo skušal zagotavljati fleksibilnost in timsko delo na vseh ravneh, saj le tako lahko uspešno nastopa pri reševanju težav na trgu dela. ZRSZ se bo pri izvajanju programov usmeril v sledeči cilj: zaposliti brezposelno osebo s kvalitetno obravnavo v procesu svetovanja, pri čemer bo programe APZ uporabljal le v primeru, ko je to potrebno in optimalno. Merilo učinkovitosti ZRSZ mora namreč biti v optimalni porabi sredstev za vključevanje brezposelnih oseb v ukrepe APZ s čim večjim izhodom v zaposlitve. Novo vodstvo ZRSZ bo aktiviralo Strokovni svet ZRSZ, ki bo dobil svojo vlogo v skladu z opredelitvijo v 41. členu Statuta ZRSZ in s tem izvajal pomembno vlogo posvetovalnega telesa za upravni odbor in generalnega direktorja ZRSZ.

ZRSZ bo pospešil sodelovanje z MDDSZ na strateški kakor na operativni ravni in vzpostavil ustvarjalno delovno okolje, tako na vodstveni ravni kakor na operativni ravni. Zavedati se moramo, da bomo lahko večje premike v razvoju trga dela dosegli le s skupnimi napori, s stalno izmenjavo znanja in idej. Delavci ZRSZ in delavci MDDSZ morajo postati sodelavci. Z Direktoratom trga dela in zaposlovanja bo potrebno delovati na ravni delovnih skupin, z namenom nadaljnjega razvoja ukrepov APZ, priprav predlogov za učinkovitejšo in manj birokratsko izvedbo ukrepov s področja trga dela in zaposlovanja. Tovrstna povezava med obema institucijama je predpogoj za uspešno delo na trgu dela in zaposlovanja.

Strategija razvoja Slovenije predvideva aktivnejšo vlogo Slovenije v prizadevanjih za hitrejši razvoj v sosednjih regijah, in sicer v korelaciji s pridobivanjem sredstev EU, ki jih EU namenja za razvoj teh regij. Aktivnosti ZRSZ bo potrebno okrepiti tudi v izvajanje programov zunanjih pomoči EU v državah regije Zahodnega Balkana, na primer CARDS, Phare, PPS Interreg.

3. ZAPOSLOVANJE

ZRSZ bo pomagal oblikovati pozitivno samopodobo brezposelnih oseb. Če oseba postane brezposelna, se ne sme zgoditi, da se znajde v brezizhodni situaciji. ZRSZ bo moral aktivneje spodbuditi brezposelne, da “bivanje na ZRSZ” ni travma, pač pa ena od mnogih “stopnic” v življenju, ki jih je potrebno prestopiti in se ponovno vrniti na trg dela ter jim bo skušal pri tem pomagati po najboljših močeh.

Zavod bo z učinkovitim posredovanjem na prosta delovna mesta odpravljal frikcijsko brezposelnost in odpravljal strukturna neskladja, kar bo vplivalo na večjo pokritost potreb po delu z zaposlitvijo brezposelnih oseb.

Za korenite pozitivne premike na trgu dela je pomembna primarna usmerjenost ZRSZ za pospeševanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb. Slovenija mora zagotoviti prehod med tradicionalnim in fleksibilnim trgom dela. ZRSZ bo skušal spodbujati izhode v zaposlitev tudi za polovični delovni čas oziroma za delovni čas, krajši od polnega in pospešiti promocijo takega zaposlovanja pri delodajalcih. ZRSZ bo glede na svoje pristojnosti prispeval tudi h krepitvi drugih oblik fleksibilnega zaposlovanja.

ZRSZ bo skupaj z MDDSZ in Inšpektoratom RS za delo sodeloval pri pripravi strategije za preprečevanje dela na črno. Ocenjen obseg dela na črno v Sloveniji, ki znaša kar 17 % BDP, predstavlja precejšnjo anomalijo na trgu dela. Ocenjen obseg neprijavljenega dela znaša 4 mia evrov. Hkrati bo potrebno delodajalcem omogočiti fleksibilnejše, prijaznejše oblike začasnega dela, ki bodo omogočile, da se bodo delodajalci začeli uporabljati legalne oblike dela namesto dela na črno. ZRSZ bo glede tega podal MDDSZ ustrezne predloge.

ZRSZ bo prispeval k prostemu pretoku oseb v EU - kot član mreže EURES (European Employment Services), ki deluje kot omrežje javnih služb za zaposlovanje in njihovih nacionalnih partnerjev iz držav članic EU, prav tako pa vključuje še države, ki so pristopile k Skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru – EEA (Norveška, Islandija, Švica) – in v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Eures listine.

3.1. POKLICNA ORIENTACIJA

S to dejavnostjo bo ZRSZ zagotavljal pomoč pri odločanju na svoji poklicni poti vsem, ki jo potrebujejo in jo želijo pridobiti s strani ZRSZ. Posebna pozornost bo namenjena poklicni orientaciji za mladino, poklicni orientaciji za odrasle in skupinskim oblikam dela z odraslimi, in sicer z namenom povečevanja zaposlenosti med mlajšimi in starejšimi. Več pozornosti bo potrebno nameniti svetovanju za odločanje za izobraževanje ali prekvalifikacijo za delo v deficitarnih poklicih, kar bo vplivalo na izboljšanje stanja v okviru strukturne brezposelnosti.

4. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA (APZ)

Trenutno veljavni Program ukrepov APZ temelji na Evropski strategiji zaposlovanja, na strateških ciljih Nacionalnega programa razvoja trga dela do leta 2006 (Ur.l. RS, št 92/01) in Nacionalnem akcijskem programu zaposlovanja 2004. Program APZ je sklop ciljno usmerjenih ukrepov, s katerimi Slovenija izboljšuje stanje na trgu delovne sile in sicer tako, da usmerja porabo sredstev v okviru ukrepov APZ za:

• ustvarjanje novih delovnih mest,

• povečanje mobilnosti delovne sile,

• spodbujanje podjetništva, podjetniške miselnosti in samozaposlovanja,

• preprečevanje marginalizacije in nastajanja novih skupin brezposelnih oseb,

• usposabljanje zaposlenih, ki si tako omogočajo ohranjanje delovnih mest,

• prilagajanje znanj in izobraževanje brezposelnih oseb in zaposlenih spremenjenim razmeram na trgu dela,

• zmanjševanje regionalnih razlik,

• zmanjšanje strukturnih neskladij.

V letu 2005 do sprejema novega Programa ukrepov APZ za leto 2006, bo ZRSZ izvajal ukrepe skupaj z drugimi organizacijami, ki na podlagi javnih razpisov, izvajajo v ukrepih opredeljene aktivnosti. Program ukrepov APZ za leto 2005 v okviru 8 ukrepov zagotavlja sofinanciranje iz Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju ESS), na kar bi še posebej želeli opozoriti. V okviru 3. ukrepa “Usposabljanje in izobraževanje” je 5 aktivnosti oziroma podaktivnosti financiranih iz ESS: Usposabljanje na delovnem mestu, Nacionalne poklicne kvalifikacije, Projektno učenje za mlajše odrasle, Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, zlasti iz sektorjev v preoblikovanju, Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih v perspektivnih sektorjih s hitro stopnjo rasti. V ukrepu 5 Integracija invalidov je sofinancirana iz ESS Aktivnost Usposabljanje na delovnem mestu in integralni programi usposabljanja za invalide, v okviru Ukrepa 7 Spodbujanje samozaposlovanja pa Aktivnost Pomoč pri samozaposlitvi. Na ravni ukrepa je sofinanciran iz ESS tudi Program Pobude Skupnosti Equal, ki je namenjen prenovi APZ z razvojem novih metod, modelov zaposlovanja za namen preprečevanja diskriminacije na trgu dela. Za zagotovitev pravilne in pravočasne izvedbe postopkov, bo potrebno ESS in PPS Equal nameniti posebno pozornost. Novo vodstvo ZRSZ namerava izvedbi teh programov in projektov posvetiti posebno pozornost in poskrbeti, da bodo sredstva EU skrbno, pravilno in učinkovite ter pravočasno porabljena.

V mesecu avgustu, 12.8.2005, so bile sprejete spremembe in dopolnitve Programa ukrepov APZ za leto 2005 za izvedbo dodatnih aktivnosti, ki bodo sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada. 19. in 26. avgusta so bili objavljeni razpisi za izbor izvajalcev za izvedbo naslednjih aktivnosti oz. podaktivnosti:

Podaktivnost 2.1.1.1. Institucionalno usposabljanje (Informacijski centri iskalcev zaposlitve). Informacijske centre za brezposelne - iskalce zaposlitve, bodo izvajali zunanji izvajalci, bi bodo izbrani na javnem razpisu, izbor izvajalcev bo potekal do sredine septembra, vključevanje brezposelnih od sredine septembra do konca oktobra 2005. Brezposelne osebe bodo vključene najmanj 64 ur, program bo zajemal dve delavnici ter individualno in skupinsko poklicno in zaposlitveno svetovanje.

Podaktivnost 2.2.2.2. Pomoč pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih žensk

Gre za sofinanciranje zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk, ki so že več kot dve leti prijavljene v evidenci brezposelnih, zaposlitev mora biti pri neprofitnem delodajalcu s sedežem na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, trajati mora vsaj eno leto, subvencionira pa se največ 18 mesecev. Predvideva se vključitev 220 brezposelnih žensk.

Podaktivnost 2.2.2.3. Projekti netržnih zaposlitvenih programov

Sofinancira se zaposlitev brezposelnih oseb, prijavljenih na Zavodu, in sicer: dolgotrajno brezposelni (več kot 2 leti), mladi, ki so opustili šolanje, so brezposleni in imajo težave na različnih področjih, etnične skupine (Romi) in druge skupine (žrtve nasilja, bivši odvisniki, osebe po prestani zaporni kazni in drugi) pri neprofitnih delodajalcih s sedežem na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Zaposlitev mora biti za poln delovni čas in mora trajati vsaj eno leto. Predvideno je 200 vključitev brezposelnih oseb.

Podaktivnost 2.4.4.2. Spodbujanje novega zaposlovanja starejših

Sofinancira se zaposlitev brezposelnih oseb, starejših od 50 let, pri delodajalcih iz profitnega in neprofitnega sektorja s sedežem na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Zaposlitev mora trajati najmanj eno leto in mora biti sklenjena za poln delovni čas. Zaposlitev se subvencionira 1 leto in sicer v višini 50 % dejanske plače zaposlenega iz ciljne skupine. Predvidevamo, de se bo s pomočjo sofinanciranja zaposlilo 250 oseb v letu 2005 in še 325 v letu 2006.

Podaktivnost 2.2.2.4. Usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja za invalide

Financira se usposabljanje na delovnem mestu, pri profitnih in neprofitnih delodajalcih s sedežem na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Usposabljanje lahko traja največ tri mesece. Po uspešno zaključenem usposabljanju se sklene subvencionirana zaposlitev. Zaposlitev mora biti sklenjena za poln delovni čas in mora trajati vsaj eno leto. Predvidevamo 300 vključitev v letu 2005 in 292 v letu 2006.

Podaktivnost 2.2.2.5. Usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih

Sofinanciranje programov usposabljanja na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih so namenjeni osebam, ki se srečujejo z zaposlitveno oviranostjo oziroma upadom delovnih sposobnosti, ki se jih vključi v delovne procese na konkretnem delovnem mestu ali na področju pri izvajalcu, z namenom zahtevnejšega usposabljanja za konkretno delo. Usposabljanje lahko traja največ šest mesecev. Izvajalci morajo imeti sedež na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Predvidevamo 121 vključitev v letu 2005 in 112 v letu 2006.

Pri pripravi Programa ukrepov APZ za leto 2006 bo ZRSZ aktivno sodeloval z nosilci razvoja trga dela. ZRSZ bo hkrati začel s pripravo na novo programsko obdobje 2007-2013 ter s svojim znanjem in izkušnjami aktivno sodeloval z MDDSZ in drugimi nosilci razvoja trga dela pri pripravi bodočih strateških dokumentov. Program ukrepov APZ za leto 2006 bo potrebno analizirati in preoblikovati tako, da bodo v večji meri vzpodbujali ustvarjanje delovnih mest. Potrebno bo zmanjšati število ukrepov in posameznim ukrepom dati večjo težo. Več sredstev APZ bo potrebno nameniti za konkretne zaposlitve na trgu dela. ZRSZ se zaveda, da bo moral trg dela v naslednjih letih postati bolj prožen, zaposlovanje delavcev enostavnejše, prehodi v zaposlitve med različnimi delodajalci pa lažji.

ZRSZ bo s pomočjo območnih služb in uradov za delo pospešil povezovanje ZRSZ v posameznih regijah z drugimi institucijami, socialnimi in drugimi partnerji, predvsem z regionalnimi razvojnimi agencijami in drugimi akterji regionalnega razvoja. Na regionalni ravni bo ZRSZ poleg opravljanja osnovnih dejavnosti sodeloval tudi pri oblikovanju štipendijskih shem, skrbel bo za promocijo izobraževanja in odločanja za deficitarne poklice, aktivno v okviru delovanja območnih služb iskal možnosti ustvarjanja delovnih mest v lokalnih/regionalnih okoljih ter skrbel za usposabljanja in vključevanje brezposelnih oseb na delovna mesta deficitarnih poklicev. Orodje za realizacijo regionalnega pristopa bodo sveti partnerjev, ki imajo vlogo posvetovalnih teles za območne službe ZRSZ in združujejo različne partnerje v regiji. ZRSZ bo pomagal povečati geografsko mobilnost delovne sile, kar bo v naslednjih letih lažje uveljaviti glede na napredek pri izgradnji avtocestnega omrežja. Človeške vire je potrebno zadržati v regijah oziroma jih spodbuditi, da se bodo aktivirali v regionalnih centrih in pomagati pri uravnoteženemu razvoju regij. ZRSZ bo promoviral tiste projekte, ki združujejo infrastrukturna vlaganja z vlaganji v človeške vire. To med drugim pomeni, da se bo vloga sedanjega sveta partnerjev krepila, prav tako realizacija drugih aktivnosti za doseganje družbenega razvojnega soglasja na področju razvoja človeških virov in trga dela.

Novih delovnih mest v Sloveniji ne bo mogoče ustvariti brez vidne in veliko večje vloge vlagateljev – investitorjev, domačih in predvsem tudi tistih iz tujine, saj se je izkazalo, da so domače investicijske možnosti za ustvarjanje vidnejšega števila novih delovnih mest omejene.

ZSRZ se bo, v dogovoru z MDDSZ, povezal z izvajalci ukrepov privabljanja tujih investicij v Slovenijo. Ni namreč dovolj, da se ena institucija v državi dogovarja s potencialnimi vlagatelji glede možnosti za njihov prihod ali širitev v Sloveniji. Nujno potrebno je poznati, kaj vlagatelji od Slovenije pričakujejo - in predvsem, kako hitro jim je Slovenija sposobna ponuditi ustrezne pogoje za zaposlovanje. ZRSZ lahko prispeva svojo dodano vrednost soustvarjanju ugodnega okolja za tuje investitorje. ZRSZ mora biti sposoben ponuditi nabor brezposelnih oseb in predlagati ukrepe za potencialne vlagatelje, predvsem takšne ukrepe, da bodo prikrojeni potrebam potencialnih vlagateljev, npr. takšne, preko katerih bi vlagatelji lahko brezposelne osebe usposobili tudi sami, saj imajo običajno specifične zahteve po znanjih svojih delavcev.

Zagotoviti bo potrebno evalvacije in revizije postopkov s ciljem ugotovitve in takojšnje odprave procesnih in vsebinskih pomanjkljivosti pri izvajanju ESS. Poleg izvajanja pa se mora ZRSZ osredotočiti na pravočasno pripravo na zahtevane procesne spremembe izvajanja ESS v prihodnji finančni perspektivi.

Pravočasna in ustrezna delitev nalog pri črpanju sredstev ESS in izvajanje redne dejavnosti ZRSZ in vloge razvojnega partnerja v PPS EQUAL v novi finančni perspektivi EU 2007-2013, bo eden od ključnih indikatorjev za merjenje uspešnosti ZRSZ. Do leta 2007 bo potrebno usmeriti vse napore, da se sredstva, določena v sedanjem Enotnem programskem dokumentu 2004-2006, učinkovito porabijo.

5. SOCIALNA VARNOST

Na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Zakona o delovnih razmerjih bo ZRSZ izvajal zavarovanje za primer brezposelnosti osebam, ki izpolnjujejo pogoje za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, do denarne pomoči, povračila prevoznih stroškov ter pogoje za uveljavitev pravice plačila zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja ter zagotavljal izplačila republiških in Zoisovih štipendij.

ZRSZ je pristojna institucija, ki je vključena tudi v izvajanje koordinacije programov socialne varnosti za brezposelne osebe EU, in sicer preko upoštevanja zavarovalnih obdobij, dopolnjenih v drugi državi članici, posredovanja podatkov o zavarovalnih obdobjih, dopolnjenih v Sloveniji, ugotavljanja upravičenosti do ohranitve pravice denarnega nadomestila do treh mesecev za upravičence, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici EU ter refundiranje izplačanih denarnih nadomestil, izplačevanje denarnih nadomestil državljanom EU, ki do tri mesece iščejo zaposlitev v Sloveniji ter refundiranje izplačanih nadomestil. ZRSZ si bo prizadeval, da bo zagotavljal obravnavo in izplačila vseh zahtevkov do upravičencev v predpisanih rokih.

6. INTEGRALNI INFORMACIJSKI SISTEM

Eden od ključnih izzivov bo zagotovitev delovanja integralnega informacijskega sistema ZRSZ na način, ki ga predpisuje EK. Pomembno je omogočiti nemoteno delovanje modula za ESS, ki bo zagotovil revizijsko sled ter predvsem podatke o višini sredstev, porabljenih za posamezno brezposelno osebo in njen potencialni izhod v zaposlenost.

7. ZRSZ IN JAVNOST

ZRSZ se želi s svojim angažiranjem profilirati kot institucija, ki brezposelnim pomaga, da pridejo v najkrajšem možnem času do nove zaposlitve, da z usposabljanjem in izobraževanjem odpravijo ovire, ki jim preprečujejo vrnitev in integracijo na trg dela.

Prenovljena internetna stran ZRSZ omogoča kvaliteten dostop do informacij javnega značaja, ki so povezane z delovanjem ZRSZ. ZRSZ se bo trudil omogočiti vsem uporabnikom internetne strani ZRSZ, da preko enega portala takoj dobijo informacijo o celotni ponudbi delovnih mest v Sloveniji. ZRSZ bo tako zagotovil večje sodelovanje z zasebnimi agencijami za zaposlovanje in prispeval k razvoju javno-zasebnega partnerstva na trgu dela za doseganje cilja višje stopnje zaposlenosti v Sloveniji.

8. SKLEP

ZRSZ bo skupaj z vsemi institucijami javnega in zasebnega sektorja na trgu dela v tvorni medsebojni povezanosti in v skupnem nacionalnem interesu sledil cilju povečanja zaposlenosti prebivalstva v Sloveniji, polni zaposlenosti in bolj fleksibilnemu trgu dela.