Spoštovani,

v svoji viziji za naslednje štiriletno obdobje vodenja Zavoda sem zapisala pod prvo prednostno nalogo “Modernizacija Zavoda”, kot pogoj za uresničevanje poslanstva, to je:

učinkovit Zavod, ki bo prijazen do uporabnikov svojih storitev!

Kako to doseči? Menim, da če želimo razumeti sedanje razmere, se moramo najprej ozreti nekoliko nazaj, v obdobje od 1990 do leta 2000, ko je bil dosežen vrh v številu brezposelnih oseb. Hitro naraščajoča brezposelnost je bila vzrok za spremenjen način dela z brezposelnimi osebami. Takrat je bila organizirana prijavno-odjavna služba, ki se je ločila od dela svetovalcev zaposlitve, saj se je izrazito povečal obseg dela. Edino tako je bilo mogoče obvladovati skokovit porast števila brezposelnih oseb, ki so se dnevno prijavljali na Zavod. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja so brezposelne osebe postale tržno zanimivejše, vendar kljub temu ne toliko, da bi preko njih dosegali bistveno večji odliv brezposelnih oseb v zaposlitev, oziroma so se sklepala delovna razmerja pretežno za določen čas. Gospodarska gibanja so bila sila neprijazna tudi podjetniški sferi, prav zato je bilo zaposlovanje previdnejše in povečini za krajše delovno obdobje.

Boljši gospodarski pogoji za podjetništvo so prinesli tudi večje potrebe po delovni sili, vendar to le ni bilo tako enostavno uresničiti, ker so nastajale velike vrzeli med potrebami in razpoložljivimi kadri - strukturno neskladje. V zadnjih letih se je strukturna brezposelnost še povečevala. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja so se te vrzeli sicer zmanjševale, vendar nikakor ne v sorazmerju s porabljenimi finančnimi sredstvi za ta namen.

Ob vstopu Slovenije v EU smo pridobili možnosti za koriščenje sredstev ESS za ukrepe aktivne politike zaposlovanja za povečanje konkurenčnosti na trgu dela. Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj se je število prijavljenih brezposelnih oseb zniževalo; konec leta 2001 je bilo na Zavodu prijavljenih 104.300 brezposelnih oseb, decembra 2006 pa le še 78.500. Glede na padec števila registriranih brezposelnih oseb je postalo vse bolj jasno, da bo za upravičenost porabe sredstev ESS za ukrepe aktivne politike zaposlovanja potrebno zgraditi učinkovit, računalniško podprt sistem spremljanja brezposelnih oseb od vhoda - prijave, preko vseh postopkov vključitve v aktivno politiko zaposlovanja do izhoda v zaposlitev.

Da bi Zavod lahko izvajal svoje poslanstvo in dosegal zastavljene cilje, je nujno, da spremenimo svoj način dela. Brezposelnost je namreč dobila novo “vsebino”: vse več je težje zaposljivih brezposelnih oseb, starejših nad 50 let starosti, mladih in izobraženih, ki ne vidijo svojega izhoda in potrebujejo pomoč.

Povsem podobne so razmere v državah EU, zato je EU v prenovljenih ciljih Lizbonske strategije zapisala, da morajo države EU do leta 2010 doseči vsaj 50-% zaposlenost aktivnega prebivalstva, bistveno večji mora biti delež vključitve v zaposlitve mladih in izobraženih oseb ter starih nad 50 let, kajti ti dve kategoriji v tem trenutku sodita v okvir težje zaposljivih oseb.

Kako to doseči? Po mojem mnenju je treba iskati rezerve znotraj Zavoda: z reorganizacijo oziroma modernizacijo našega dela zagotovo lahko prispevamo k napredku. Zavod mora namreč razviti partnerski pristop pri razreševanju problemov brezposelnih oseb, to pomeni, da mora biti njegovo ravnanje prožno, da se mora hitro odzvati na spremembe na trgu dela, imeti mora dobro – interdisciplinarno usposobljene svetovalce zaposlitve, ki bodo brezposelnim svetovali, jih spremljali od začetka prijave v evidenco do našega temeljnega cilja, to je zaposlitve. Imperativ za dosego tega pa je v povečanju števila svetovalcev zaposlitve, specializiranosti svetovalcev zaposlitve za obravnavo težje brezposelnih oseb. Menim, da moramo imeti več vrst svetovalcev, ki bodo specializirani za delo s t. im. trdim jedrom brezposelnosti. Da bomo to dosegli, moramo takoj izdelati novo sistemizacijo delovnih mest, na novo ovrednotiti delovno mesto svetovalcev zaposlitve. Vrsto ukrepov aktivne politike zaposlovanja lahko izvajajo zunanji partnerji ob partnerskem sodelovanju z Zavodom, občutno je treba intenzivirati sodelovanje in računalniške povezave z agencijami za zaposlovanje, koncesionarji, in drugimi ustanovami, ki delujejo na trgu dela. Vse to pa ne bo obrodilo sadov, če ne bomo uspeli poenostaviti postopke, jih elektronsko podpreti z integralnim informacijskim sistemom.

Dela je torej veliko. Ker pa verjamem v svoje sodelavce ter v podporo matičnega ministrstva ter lokalnega okolja, verjamem, da nam bo uspelo uresničiti zastavljene cilje. Vse z enim samim namenom: v korist in čim večje zadovoljstvo uporabnikov Zavodovih stroritev! Naše poslanstvo je pomoč človeku. To nas dela ljudi, to nas dela srečne!