Poklicna orientacija na Zavodu je namenjena odraslim in mladini, ki potrebujejo in želijo pomoč pri odločanju na svoji poklicni poti. Program poklicne orientacije izvajajo poklicni svetovalci na UD, OS, v Centrih za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS-ih), na informativnih mestih ter v informativnih kotičkih.

Poklicna orientacija za šolsko mladino pomeni pomoč pri prvi izbiri poklica in z njim povezanega izobraževanja. Mladi potrebujejo za sprejemanje ustrezne odločitve o poklicu informacije o sebi in svetu dela. Zavod zagotavlja informacije o poklicih in trgu dela, skupaj s šolami pa omogoča zlasti osnovnošolcem tudi spoznavanje specifičnih sposobnosti. Vsak učenec dobi svoj izvod publikacije Poklicni kažipot, ki opisuje, kako se načrtuje izbira poklica. Učenci v devetem razredu izpolnijo Vprašalnik o poklicni poti, kjer izrazijo svoje interese, uspeh in poklicne želje. Vse te informacije so izhodišče za odločitev o bodočem poklicu in z njim povezanim izobraževanjem. Poklicnim svetovalcem pomenijo osnovo za individualno poklicno svetovanje, ki ga večinoma izvajajo šolski svetovalci, delno pa tudi poklicni svetovalci Zavoda. V letu 2005 je Zavod svetoval 8.367 učencem, dijakom in študentom, še več pa jih je v CIPS-ih poiskalo potrebne informacije. Število svetovanj šolski mladini še vedno upada, v letu 2005 jih je bilo 18,0 % manj kot v letu 2004. Pomanjkanje svetovanja in informacij o trgu dela se je posledično že začelo kazati v pomanjkanju kadra zlasti v naravoslovju in tehniki.

Iz strukture mladih, ki so poiskali pomoč na Zavodu, vidimo, da je 47,0 % osnovnošolcev, 35,0 % srednješolcev ter le 18,0 % študentov. Osnovnošolska mladina prihaja na Zavod predvsem zaradi težav pri vključitvi v srednješolsko izobraževanje, srednješolci zaradi preusmeritev in pomoči pri nadaljevanju poklicne poti, študenti pa zaradi spreminjanja poklicnih ciljev.

Poklicna orientacija seznanja in uči mlade, kako naj si izberejo poklic, s skupinskimi oblikami informiranja in svetovanja, ki jih je bilo 268. Svetovalci so skupaj s šolskimi svetovalnimi delavci izpeljali 684 timskih posvetov o izbiri poklica, kjer so obravnavali 20.046 učencev. Poleg tega so svetovalci izpeljali 32 predavanj o izbiri poklica in trgu dela za starše učencev osnovnih šol.

Pomoč brezposelnim je primarna naloga poklicne orientacije na Zavodu, saj je 65,0 % obravnav namenjenih brezposelnim.

Poklicni svetovalci so v letu 2005 opravili 17.509 obravnav odraslih, kar je 1.555 obravnav manj kot v letu 2004. Tako se že drugo leto nadaljuje trend zmanjševanja obsega poklicne orientacije na Zavodu. Razlogi za to so le delno v manjšem številu poklicnih svetovalcev, predvsem pa v večjem angažiranju na drugih področjih dela. Tako so poklicni svetovalci v letu 2005 izvajali Informacijsko-motivacijske seminarje (515 vključenih oseb) in Poti do dela in zaposlitve (701 udeleženec). Izvajali so podproces Razvoj kariere na OS Koper ter OS Maribor in delno na OS Sevnica in OS Velenje.

Večina brezposelnih oseb je vključena v individualno obravnavo. Polovica brezposelnih je starih do 26 let, le 8,0 % je starejših od 40 let. Poklicni svetovalci se torej pogosteje vključujejo v obravnavo iskalcev prve zaposlitve in tistih, ki se vključujejo v program izobraževanja odraslih. Vloga poklicnih svetovalcev je v motiviranju za izobraževanje, pomoč pri odločanju o ustreznem programu in v zvezi s tem ocena sposobnosti, interesov, motivacije in ovir za uspešno izobraževanje. Med izobraževanjem poklicni svetovalci obravnavajo neuspešne, ugotavljajo težave pri učenju in motivaciji ter jih odpravljajo. Druga značilna skupina brezposelnih, kjer se vključuje poklicna orientacija, so dolgotrajno brezposelni ali tiste brezposelne osebe, ki že po prijavi kažejo znake neaktivnosti. Poklicni svetovalci jih soočajo z ovirami pri zaposlovanju ter jih usposabljajo za boljše obvladovanje brezposelnosti. Pomen je v tem, da so posamezniki, ki obvladujejo situacije, v katerih so bolj kompetentni za reševanje svojih problemov, s tem tudi bolj motivirani in aktivni za razrešitev situacije. Zavedajo se tudi svojih karakteristih in znajo izpostaviti svoje prednosti.

V letu 2005 se je v redno dejavnost poklicne orientacije uvedla skupinska oblika svetovanja; v 43 skupin je bilo vključenih 365 brezposelnih oseb. Poklicni svetovalci so izvajali tudi motivacijske delavnice pred vključitvijo v programe APZ in za presežne delavce (vključenih 155 brezposelnih oseb).

V letu 2005 so poklicni svetovalci sodelovali pri timskih obravnavah za 2.435 brezposelnih oseb, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih letih.

CIPS-i so namenjeni tako mladim, ki so pred poklicno izbiro, odraslim (brezposelnim in zaposlenim), ki spreminjajo svojo poklicno kariero, in vsem, ki iščejo novo zaposlitev ali želijo nadaljevati šolanje ter potrebujejo prave informacije za lažje samostojno odločanje. Gradiva in zapisi v centru so v pomoč poklicnim svetovalcem, svetovalcem zaposlitve, ki potrebujejo izbrane informacije za doseganje boljših delovnih rezultatov, kot tudi vsem drugim, ki so na poti izobraževalne ali poklicne mobilnosti.

Informacije so v centru na voljo v različnih oblikah: od pisnih gradiv, interneta, do različnih videoprikazov, katalogov, zloženk in raznovrstne strokovne literature. Pri zagotavljanju teh informacij sodelujemo z MDDSZ, Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Zavodom za šolstvo, Gospodarsko zbornico, Andragoškim centrom, s slovenskimi univerzami in z drugimi šolami, zavodi in inštituti.

V knjižnici CIPS-a je bilo na voljo:

Navedena gradiva in informacije pošiljamo tudi drugim enotam CIPS-a in na vse OS Zavoda in jih redno posodabljamo.

Število uporabnikov v centrih še naprej narašča. V letu 2005 je vse CIPS-e skupaj obiskalo 87.509 uporabnikov, posredovanih je bilo 20.812 informacij po telefonu. Med uporabniki je bilo največ brezposelnih oseb, sledijo jim učenci osnovnih in srednjih šol, študenti in tudi zaposleni. Šolska mladina - osnovnošolci prihajajo v center prvič v organiziranih skupinah, največ mladine center obišče pred vpisnimi roki. Študenti Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede obiskujejo informativne seminarje o vlogi Zavoda za zaposlovanje, poklicne orientacije in CIPS-a pri poklicni izbiri in pri iskanju zaposlitve.

Število brezposelnih odraslih, ki v CIPS-u iščejo informacije o možnostih zaposlitve, je v letu 2005 še naraslo, njihov delež je dosegel 57,0 %. Brezposelni pregledujejo razpise prostih delovnih mest, na računalnik napišejo vlogo za prosto delovno mesto, v pomoč so jim navodila o tem, kako iskati zaposlitev.

V sedmih letih delovanja se je oblikovala mreža 29 centrov, ki so v vseh slovenskih regijah - povezuje jih nacionalni CIPD ali NCIPS. V letu 2005 sta poleg CIPS-a v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter CIPS-informativnih mest, ki delujejo v okviru UD Ribnica, UD Brežice, OS Celje, UD Jesenice, UD Škofja Loka, UD Domžale, UD Kamnik, OS Velenje, OS Ptuj, OS Ajdovščina, v Knjižnici v Novem mestu, na UD Postojna, v Žalcu na Ljudski univerzi Žalec, v Knjižnici v Kočevju, v prostorih podjetja Impol Kadring v Slovenski Bistrici, v Osrednji študijski knjižnici v Murski Soboti in na UD Lendavi Delovali še na novo smo odprti CIPS-informativni mesti v Šentjurju pri Celju in Slovenj Gradcu. (Informativno mesto je prostorsko manjše od CIPS-a in ima nekaj manj informativnega gradiva). CIPS-informativni kotički so delovali na: UD Ptuj, UD Novo mesto, UD Trbovlje, UD Murska Sobota, UD Ljutomer, UD Gornja Radgona in UD Zagorje, z gradivi pa oskrbujemo še nekatere informativne točke v mladinskih središčih na področju OS Velenje. (Informativni kotiček je prostorsko najmanjši in ima v pravilu osnovne splošne informacije in večji poudarek na lokalnih gradivih.)

Vse od začetka priprav na otvoritev prvega centra strokovni sodelavci NCIPS tesno sodelujejo v EUROGUIDANCE mreži, ki usklajuje in pripravlja programe ter pripomočke za t.i. evropsko dimenzijo izobraževanja: uresničevanje koncepta vseživljenskega učenja. V okviru dejavnosti poklicne orientacije smo pripravili gradiva in spletne pripomočke, ki jih redno vzdržujemo in oskrbujemo z novostmi (evropski portal o možnostih izobraževanja in usposabljanja PLOTEUS - stran o Sloveniji in računalniški program za odkrivanje poklicnih interesov Kam in kako idr.).

V letu 1999 je NCIPS postal član evropske mreže poklicno informativnih centrov - National Resource Centre for Vocational Guidance (NRCVG), ki se je preimenovala v EUROGUIDANCE. Članstvo v mreži nam zagotavlja lažji dostop do informacij o možnostih poklicnega usposabljanja in študija v državah članicah te mreže, sodelovanje v različnih evropskih projektih, spremljanje dogajanja na področju poklicne orientacije v tem delu sveta, obenem pa v mrežo posredujemo enake informacije o Sloveniji.

Udeležili smo se rednih srečanj NRCVG mreže v Bruslju in na Portugalskem in mednarodne konference združenja IAEVG v Lizboni na Portugalskem. V okviru povezovanja z drugimi so NCIPS obiskale številne tuje delegacije.

V mesecu juniju smo organizirali seminar za poklicne svetovalce Zavoda in druge zainteresirane vabljene goste pod naslovom: KAKOVOST V POKLICNI ORIENTACIJI - izhodišča, metode in ugotavljanje učinkov in kot predavatelja povabili profesorja danske univerze Petra Planta, v decembu pa soorganizirali konferenco o Guidance forumu, na kateri so se predstavili tuji strokovnjaki s svojimi prispevki.

Prenovili in nadgradili smo računalniški program za poklicno odločanje Kam in kako. Za nakup nove verzije programa se je odločilo 150 osnovnih in srednjih šol ter drugih uporabnikov. Za vse poklicne svetovalce, ki so se prvič srečali s tem programom, smo organizirali seminar za usposabljanje. V drugi polovici leta smo začeli s pripravo nove verzije programa, ki bo uporabnikom na voljo naslednje leto.

Skupaj z Zavodom republike Slovenije za šolstvo in Centrom za poklicno izobraževanje smo prenovili in izdali publikacijo Poklicni kažipot v 24.000 izvodih. Dobili so ga vsi učenci, vpisani v predzadnji razred osnovne šole.

Skupaj s sodelavci EURES, ki v okviru Zavoda izvajajo zaposlovanje na območju EU, smo se predstavili na sejmu Študentska arena v Ljubljani; CIPS-i so sodelovali z aktivnostmi tudi v tednu vseživljenjskega učenja.

Štipendiranje je z Zakonom in Pravilnikom o štipendiranju sestavni del dejavnosti Zavoda.
Zavod objavlja Skupen razpis kadrovskih štipendij in odloča o pravici do republiške in Zoisove štipendije;

Kadrovske štipendije dodeljujejo organizacije in delodajalci v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami z namenom, da bi si v določenem času zagotovili ustrezno usposobljen kader. Politika kadrovskega štipendiranja je v celoti prepuščena kadrovskim štipenditorjem. Z Zakonom je določena le minimalna višina kadrovske štipendije; za dijake ne sme biti nižja od 20,0 %, za študente pa ne nižja od 30,0 % zajamčene plače, zmanjšane za davke in prispevke. Zavod na podlagi podatkov, ki jih za razpis posredujejo organizacije in delodajalci, vsako leto objavi skupen razpis kadrovskih štipendij v posebni publikaciji ter na svojih spletnih straneh, tako je tudi aprila 2005 izdal posebno publikacijo, kjer je objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2005/2006.

Za šolsko leto 2005/2006 je bilo v publikaciji razpisanih 3.039 kadrovskih štipendij (za leto 2004 2.773), od tega je 1.094 podjetij in drugih organizacij razpisalo 2.835 kadrovskih štipendij, Ministrstvo za šolstvo in šport 200, Ministrstvo za pravosodje 4. Naknadno je Vlada Republike Slovenije objavila natečaj še za 84 kadrovskih štipendij.

Glede na stopnje izobraževanja, za katere so razpisane kadrovske štipendije, je iz publikacije razvidno največje zanimanje delodajalcev po kadrih, ki se izobražujejo po visokošolskih oziroma univerzitetnih študijskih programih. Sledi zanimanje za programe srednjega poklicnega izobraževanja in programe tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja. Skupni razpis kadrovskih štipendij kaže največje zanimanje delodajalcev za tehniške poklice v srednjem poklicnem in tehniškem izobraževanju (v gradbeništvu, kovinarstvu, strojništvu, elektrotehniki in gostinstvu) v visokošolskem izobraževanju pa podjetja poleg strojništva, računalništva in informatike ter elektrotehnike še vedno razpisujejo precej štipendij za bodoče diplomirane in univerzitetne diplomirane ekonomiste pa tudi univerzitetne diplomirane pravnike.

Opaziti je precejšnje število kadrovskih štipendij za programe splošne in strokovnih gimnazij, ki jih praviloma razpisujejo manjši delodajalci in samostojni podjetniki.

V šolskem letu 2004/2005 je bilo po podatkih SURS-a na dan 31. 12. 2004 v Sloveniji 7.077 kadrovskih štipendistov, od tega je kadrovsko štipendijo prejemalo 2.628 dijakov in 4.449 študentov (vir: Statistične informacije, št. 220/2005). V primerjavi z letom prej to predstavlja manjši porast aktivnih kadrovskih štipendistov (v letu 2003/2004 je bilo kadrovskih štipendistov 6.850).

Če spremljamo gibanje števila kadrovskih štipendistov v daljšem obdobju, je videti, da je število do leta 2001 hitro upadalo, od tega leta dalje pa se je število z manjšimi nihanji ustalilo na približno 7.000. Po podatkih SURS-a se je število od leta 1990 (ko je bilo 30.713 kadrovskih štipendistov) že v naslednjem letu zmanjšalo za 10.000, nato še za približno 6.000. V letih od 1995 do 1999 se je število gibalo okrog 8.000 in potem počasi upadalo, tako da se število od leta 2001 do 2004 giblje okrog 7.000 kadrovskih štipendistov (vir: Statistične informacije, št. 220/2005).

Podatki za šolsko leto 2005/2006 na področju aktivnih kadrovskih štipendij še niso znani.

Republiške štipendije lahko uvrščamo med socialne prejemke, s katerimi se zagotavlja možnost izobraževanja tudi otrokom iz družin z nizkimi dohodki. Štipendije tako prispevajo k dolgoročnemu zmanjševanju revščine in socialne izključenosti med mladimi.

Pravico do republiške štipendije so lahko uveljavljali vajenci, dijaki in študenti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2004 ni presegel celoletnega zneska 130,0 % zajamčene plače v istem obdobju, kar je pri uveljavljanju pravice do republiške štipendije za šolsko leto 2005/2006 predstavljalo 833.063 tolarjev na člana družine v letu 2004. Kandidati lahko pridobijo štipendijo, če ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let. Starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do republiške štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja. Republiške štipendije ne more pridobiti kandidat, ki je v delovnem razmerju ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu, je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, je lastnik ali solastnik gospodarske družbe, v kateri je dobiček iz poslovanja, brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za obračunane prispevke za socialno varnost, presegal letni znesek zajamčenega nadomestila plače.

V razpisnem roku oziroma do konca leta 2005, ko so vloge predložili še kandidati, ki so zaradi opravičljivih razlogov zamudili razpisni rok, je Zavod skupaj prejel 57.805 vlog za republiške štipendije. Med vlagatelji je bilo 38.204 dijakov in vajencev ter 19.601 študent. 62,0 % je bilo starih štipendistov, 38,0 % pa novih vlagateljev za pridobitev pravice do republiške štipendije. Glede na leto 2004 in tudi leto prej število novih vlagateljev upada.

Medtem ko se je število vlog dijakov zmanjševalo že nekaj let, v tem letu prvič opažamo tudi zmanjšanje števila vlog študentov.

Vloge so bile rešene v predpisanem roku, čeprav hitro in učinkovito obravnavo vseh vlog ovirata dejstvi, da je večina kandidatov oddala vlogo za republiško štipendijo v zadnjih dneh pred iztekom roka in da je bilo predloženih veliko nepopolnih vlog. Nepopolne vloge (teh je bilo približno polovica posredovanih) so se reševale po predložitvi manjkajoče dokumentacije, predvsem dokazil o dohodkih (preživnine, dohodninske odločbe). Pogoje za pridobitev oziroma ohranitev republiške štipendije je izpolnjevalo 38.942 kandidatov, kar predstavlja 67,4 % vseh vlagateljev (v šolskem letu 2004/2005 66,9 % vlagateljev). Zavod za šolsko leto 2005/2006 tako izplačuje republiške štipendije 26.395 vajencem in dijakom ter 12.547 študentom.

Če natančneje pogledamo strukturo upravičencev, prejema republiško štipendijo 975 dijakov nižjega poklicnega izobraževanja, 6.867 srednjega poklicnega in 18.553 srednjega splošnega in tehniškega izobraževanja. Med študenti je število upravičencev višjega strokovnega izobraževanja 1.121, študentov visokošolskih strokovnih programov je 5.654, univerzitetnih 5.555, ter 217 študentov podiplomskih programov.

Med vlagatelji, ki niso izpolnjevali pogojev za pridobitev republiške štipendije, gre v veliki večini za zavrnitev zaradi neizpolnjevanja zakonsko določenih materialnih pogojev za pridobitev republiške štipendije oziroma za preseganje zakonsko določenega cenzusa. Le v izjemno majhnem deležu gre za zavrnitev iz drugih razlogov, kot je nepredložitev dokazil o dohodkih kljub pozivom Zavoda, zaposlenost kandidata in drugo.

Število upravičencev do republiške štipendije se v celotnem šolskem letu nekoliko spreminja. Na zmanjševanje števila štipendij med letom vpliva zaključevanje izobraževanja dijakov v dvoinpolletnih programih poklicnega izobraževanja (marec) in neizplačevanje štipendij za julij in avgust dijakom v zaključnih letnikih srednjih šol, po drugi strani pa na povečanje števila štipendistov vpliva možnost oddaje vloge do konca koledarskega leta zaradi zamude roka iz opravičljivih razlogov po Pravilniku o štipendiranju in zaradi pravice do izjemne obravnave vlog med šolskim letom v primeru znižanja dohodkov iz razlogov, kot jih določa Pravilnik. Vlogo za republiško štipendijo lahko predložijo kandidati tudi med šolskim oziroma študijskim letom, če se dohodek v družini kandidata zniža za toliko, da je izpolnjen materialni pogoj (cenzus) za pridobitev republiške štipendije. Razlogi za zmanjšanje dohodka, ki se pri tem upoštevajo, so določeni s Pravilnikom o štipendiranju, in sicer gre za povečanje števila družinskih članov, upokojitev ali nastop brezposelnosti vzdrževalca iz nekrivdnih razlogov ali iztek denarnega nadomestila med brezposelnostjo, razveza zakonske zveze kandidatovih staršev, smrt ali nastanek invalidnosti starša oziroma vzdrževalca, in če je dohodek bistveno zmanjšan zaradi naravne ali druge nesreče.

Višina štipendije sestoji iz osnovne štipendije, zvišanj in dodatkov k osnovni štipendiji, vse »sestavine« štipendije pa so izražene v odstotkih od zajamčene plače. Osnovna štipendija za vajence in dijake znaša 14,0 % zajamčene plače, kar je ob pridobitvi (ob začetku šolskega leta) predstavljalo 7.819 tolarjev, in za študente 21,0 % zajamčene plače, kar je znašalo 11.729 tolarjev. Osnovna štipendija se lahko zviša glede na dohodek na družinskega člana (največ do 18,0 % zajamčene plače oz. ob pridobitvi največ do 10.054 tolarjev), letnik izobraževanja (za vsak naslednji letnik po 1,0 % zajamčene plače) in glede na deficitarnost programa, po katerem se štipendist izobražuje (v poklicnem izobraževanju za 10,0 % zajamčene plače, v srednjem, višjem in visokem izobraževanju za 5,0 % zajamčene plače). Štipendistu s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti se štipendija zviša še za 20,0 % zajamčene plače.

Na tako ugotovljeno višino štipendije se prišteje še pripadajoči dodatek za prevoz v šolo v primestnem ali medkrajevnem prometu glede na oddaljenost v km od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje, pri čemer so dodatki določeni v petih razredih glede na oddaljenost visoki od 19,0 % do največ 40,0 % zajamčene plače (ob pridobitvi največ 22.341 tolarjev) ali dodatek za bivanje izven kraja stalnega bivališča v višini 40,0 % zajamčene plače (22.341 tolarjev) in dodatek za uspeh (za prav dober uspeh 7,0 % zajamčene plače ali odličen uspeh 13,0 % zajamčene plače oziroma za oceno nad 7,7 za študente od 7,0 % do 19,0 % zajamčene plače. Ob pridobitvi so dodatki za uspeh lahko znašali od najmanj 3.910 tolarjev do največ 10.612 tolarjev).

Povprečna republiška štipendija (skupaj z zvišanji in dodatki) je za dijake in vajence v decembru znašala 30.786 tolarjev in za študente 40.867 tolarjev. Najvišje štipendije glede na najnižje dohodke v družini prejemajo štipendisti, ki izhajajo iz čistih kmečkih družin. Povprečna višina štipendije dijakov, ki se šolajo v domačem kraju (teh je 20,0 %) je 16.474 tolarjev, študentov (10,0 %) pa 22.032 tolarjev. Med štipendisti prevladujejo t.i. vozači, in sicer dijaki, ki se v šolo vozijo (teh je 69,6 %), prejemajo v povprečju po 33.661 tolarjev mesečno, študenti vozači (teh je 46,8 %) pa v povprečju po 41.247 tolarjev.

Povprečna štipendija štipendistov dijakov, ki v času šolanja bivajo izven domačega kraja (teh je le 10,0 %) je 39.397 tolarjev. Pri študentih, ki bivajo v študentskih domovih ali drugje (2,7 %), pa je povprečna višina republiške štipendije 44.573 tolarjev

S štipendiranjem izrazito nadarjenih, ki poteka v Sloveniji že 20 let (od leta 1986 dalje), se zasleduje več ciljev:

V šolskem letu 2005/2006 število vseh Zoisovih štipendistov ostaja na ravni iz predhodnega leta. Konec decembra 2005 je bilo 12.879 aktivnih Zoisovih štipendistov (5.878 dijakov in 7.001 študent), kar je celo nekoliko manj kot decembra 2004, ko jih je bilo 12.915 (6.042 dijakov in 6.873 študentov). Pri dijakih je število Zoisovih štipendistov upadlo za slabe 3,0 %, medtem ko je pri študentih še vedno zaznati porast (za 1,9 %), ki pa je manjši kot v preteklih letih. Porast pri študentih je pričakovana posledica naraščajočega števila Zoisovih štipendistov dijakov v preteklih letih, ki sedaj nadaljujejo z izobraževanjem na visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programih. Poleg upada števila novih Zoisovih štipendistov pri dijakih je opaziti tudi stagnacijo vpisa Zoisovih štipendistov na podiplomskih študijskih programih, kar se je prvič zgodilo že v študijskem letu 2002/2003. Zaznati je, da si Zoisovi štipendisti najprej prizadevajo dobiti status mladega raziskovalca in šele v primeru, da ga ne dobijo, zaprosijo za Zoisovo štipendijo.

Za šolsko leto 2005/2006 je Zavod prejel 3.029 novih predlogov za dodelitev Zoisove štipendije (v šolskem letu 2004/2005 je bilo 3.054 predlaganih kandidatov), izmed katerih je pogoje in merila za dodelitev Zoisove štipendije izpolnilo 1.548 kandidatov, od tega 1.398 dijakov in 150 študentov. Delež Zoisovih štipendistov med vsemi štipendisti (republiškimi in Zoisovimi) znaša 24,9 % (leta 2004 je ta delež znašal 24,1 %), dvig deleža je posledica upada števila republiških štipendistov v šolskem letu 2005/2006.

V celotni populaciji šolajoče se mladine (dijaki, študentje, podiplomski študentje) Zoisovo štipendijo prejema 6,2 % mladih, in sicer jo prejema 5,7 % dijakov in 6,7 % študentov, kar je podobno kot v preteklih letih.

V prvem letniku srednje šole je Zoisovo štipendijo pridobilo 1.371 dijakov, kar predstavlja 6,4 % vseh učencev v zaključnih razredih osnovnih šol (podobno kot leta 2003 in več kot leta 2004). V letu 2005 je bilo predlaganih 2.662 ali 12,3 % vseh učencev v zaključnih razredih osnovnih šol (v letu 2004 je bilo predlaganih 2.657 ali 11,9 % učencev v zaključnih razredih osnovnih šol). Delež podeljenih Zoisovih štipendij med predlaganimi kandidati se je nekoliko povečal na 51,5 % (v preteklih letih je znašal 48,0 %). Razlog za to je treba iskati v večjem številu kandidatov z visokimi dosežki na tekmovanjih.

Povprečna višina Zoisove štipendije je decembra 2005 znašala za dijake 29.672 tolarjev in za študente 47.921 tolarjev.

E-Borza Zoisovih štipendistov, ki je začela delovati marca 2002, se je med Zoisovimi štipendisti zelo uveljavila. Ob koncu leta 2005 je bilo aktivnih članov 1.467 Zoisovih štipendistov in 163 delodajalcev. Zoisovi štipendisti objavljajo svoje predstavitve za delodajalce, poslužujejo pa se tudi možnosti objave konkretnih ponudb, največ iščejo zaposlitve.

Poletni tabori za Zoisove štipendiste

V okviru programov aktivne politike zaposlovanja in ukrepov za povečanje zaposljivosti je Zavod v letu 2005 v vseh OS preko javnega razpisa organiziral 6 poletnih taborov za Zoisove štipendiste, ki se jih je skupno udeležilo 130 Zoisovih štipendistov. Poletni tabori za Zoisove štipendiste so namenjeni usmerjanju nadaljnje poklicne poti Zoisovih štipendistov tudi v skladu s potrebami na trgu dela in interesi delodajalcev. Gre za povezovanje Zoisovih štipendistov in delovnih organizacij, ki podpirajo produktivnost in kvaliteto pri delu, ob izvajanju konkretnih, aplikativnih projektov. Pregled zaključnih poročil o izvedbi posameznih taborov in pregled biltenov taborov potrjuje, da so bili cilji poletnih taborov realizirani. Udeleženci so v njih razvijali interese, sposobnosti, ustvarjalnost, se učili dobrih medsebojnih odnosov in kooperativnosti, seveda pa tudi spoznavali neposredno okolje, kjer so tabori potekali, in se seznanjali z možnostmi dela in zaposlovanja na posameznih področjih izobraževanja.