Informacije javnega značaja

Predpis/postopkovnik o izvajanju zakona o dostopu do informacij javnega značaj na Zavodu RS za zaposlovanje

I. SPLOŠNO

Predpis/postopkovnik o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu Postopkovnik) v skladu z Zakonom o dostopu informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu Zakon) ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu Zavod).

Poleg tega določa tudi osebe, pristojne za izvajanje Zakona - uradne osebe in Postopkovnika ter predpisuje način poročanja teh oseb o prejetih vlogah oz. o samem vodenju evidenc o postopkih, tako kot določa 37. člen Zakona.

Namen tega predpisa je zagotoviti javnost in odprtost delovanja Zavoda ter omogočiti pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. To je mogoče le z doslednim prizadevanjem Zavoda, da doseže čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju na vseh ravneh.

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja Zavoda, nahaja pa se v obliki dokumenta, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu dokument), ki ga je Zavod izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

II. DOLOČITEV URADNE OSEBE I. in URADNIH OSEB II.

Generalni direktor Zavoda je na podlagi Zakona določil uradno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja: Tanja Podobnik Zec (uradna oseba I.).

Naloge uradne osebe:

• koordinacija nad posredovanjem informacij javnega značaja v Zavodu;

• vodenje upravnega postopka pri vlogah, ki so posredovane pisno oz. skladno z določili o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – vloge so posredovane na naslov Centralne službe oz. na elektronski naslov info@ess.gov.si;

• posredovanje informacij javnega značaja na splet;

• izdelava kataloga informacij javnega značaja;

• priprava letnega poročila do 31. januarja za vsako preteklo leto.

Pooblastila uradne osebe:

• zadolžitev pristojnih strokovnih oseb (npr. vodjo službe oz. drugega strokovnega delavca) za pripravo odgovorov glede na posamezno zahtevo v roku največ 3 delovnih dni;

• zadolžitev pristojnih strokovnih oseb za posredovanje ažurnih/novih spletnih vsebin.

Zaradi prožnega odzivanja na zahteve postopkovnik določa tudi na OS uradne osebe (uradne osebe II.), ki so zadolžene in pristojne za:

• koordinacijo nad posredovanjem informacij javnega značaja v OS;

• vodenje upravnega postopka pri vlogah, ki so posredovane pisno oz. skladno z določili o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – vloge so posredovane na naslov OS ter UD;

• stalno poročanje uradni osebi I. o evidenci zahtev.

Pooblastila uradne osebe:

• zadolžitev pristojnih strokovnih oseb (npr. vodjo službe oz. drugega strokovnega delavca) za pripravo odgovorov glede na posamezno zahtevo v roku največ 3 delovnih dni;

• zadolžitev pristojnih strokovnih oseb za posredovanje ažurnih/novih spletnih vsebin.

V primeru odsotnosti se mora uradna oseba, ki je edina pristojna za reševanje zahtev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, dogovoriti s pisnim obvestilom z drugo uradno osebo (na drugi OS oz. CS) za reševanje vloge!

III. POSTOPKI/ZAHTEVE ZA POSREDOVANJE INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Prosilec lahko zahteva dostop do informacij javnega značaja z ustno ali pisno zahtevo.

Če prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja z ustno zahtevo, je delavec Zavoda prosilcu dolžan omogočiti dostop do informacije javnega značaja, razen če gre za informacije, ki so določene kot izjema.

Po Zakonu so izjeme:

• podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen zaradi javne varnosti, obrambe države, zaupnosti mednarodnih odnosov ali zaupnosti obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov;

• podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;

• osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

• podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;

• podatek, ki se nahaja v javnem arhivskem gradivu, ki je skladno z zakonom, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljen kot zaupen;

• podatek, katerega kršitev bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek;

• podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

• podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

• podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

• podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine;

• podatek o naravni vrednosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne vrednote;

• podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.

Za ustno zahtevo se štejejo tudi zahteve dane po telefonu in po elektronski pošti brez elektronskega podpisa.

Ustnih zahtev za posredovanje informacij javnega značaja po Zakonu ni potrebno voditi v posebni evidenci!

Če delavec Zavoda zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis oziroma nanjo odgovori ustno ali pisno po elektronski pošti (brez ustreznega elektronskega podpisa).

Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je delavec Zavoda dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.

Stroškovnik o nastalih stroških, povezanih z posredovanje informacij javnega značaja, predpiše Vlada RS – pristojno Ministrstvo za informacijsko družbo.

2. Pisna zahteva za dostop do informacij javnega značaja

Vse vložene zahteve se morajo voditi v posebni evidenci! Način vodenja in tudi poročanja uradni osebi I. je predpisan v prilogi.

Vse zahteve in odgovori povezani z njimi se evidentirajo pod enotno delovodno številko: 034-2/ .

• obvezna vsebina

Pisna zahteva mora vsebovati navedbo Zavoda (Zavod RS za zaposlovanje), osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.

V zahtevi mora prosilec opredeliti:

1. informacijo, s katero se želi seznaniti,

2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

• vložitev zahteve

Zahtevo za dostop informacije javnega značaja lahko vloži prosilec na Uradu za delo, Območni službi ali Centralni službi.

Zahteva se lahko vloži tudi v elektronski obliki. V tem primeru se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis (Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu Ur.l. RS, št. 57/2000; Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko poslovanje Ur.l. RS, št. 77/2000 in 2/2001)

 (Ali je elektronska pošta podpisana z elektronskim podpisom po zakonu, je razvidno že iz prispele pošte, in sicer je opremljena z rdečo mašno. Prav tako se podpis lahko preveri na način, da se v desnem kotu klikne na rdečo mašno, iz katerega je razvidna verifikacija prispelega podpisa.)

• dopolnitev zahteve

Če je zahteva nepopolna in je ni mogoče obravnavati, je potrebno pozvati prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni (po Zakonu rok ne sme biti krajši od 3 dni).

Uradna oseba je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahtevka.

Če prosilec zahteve ne dopolni v roku 8 dni, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ni popolna, se zahtevo s sklepom zavrže.

• zavrženje zahteve

Uradna oseba s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni procesni pogoji, - v kolikor vloga ne vsebuje obvezne vsebine ali pa ni dopolnjena v roku, ki je določen.

• odločba

Če uradna oseba pisni zahtevi ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem naredi uradni zaznamek.

Če uradna oseba pisno zahtevo delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.

V kolikor je izdana zavrnilna odločba, mora le-ta poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.

Če organ ne odloči v roku 20 delovnih dni o zahtevi prosilca oziroma mu ne omogoči dostopa do informacije in, če tudi ne izda in ne vroči prosilcu odločbe o zavrnitvi, se šteje, da je zahtevo zavrnil.

• rok za odločitev

Zavod je dolžan odločiti zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve.

Če Zavod ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino pristojen za njeno reševanje in o tem obvestiti prosilca.

• pritožbeni postopek

Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec pravico do pritožbe.

Prosilec ima pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega Zakona (če meni, da to ni informacija javnega značaja).

O pritožbi odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.

Postopek s pritožbo se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

IV. POSTOPKOVNIK

Pisno zahtevo za dostop informacije javnega značaja lahko vloži prosilec na Uradu za delo, Območni službi ali Centralni službi ter po internetu v primeru posedovanja elektronskega podpisa.

Za njeno reševanje je pristojna uradna oseba I. in II..

Pisne zahteve se vodijo v evidenci na posebnem obrazcu (priloga), ki je tudi temelj za šestmesečno poročanje uradni osebi ter podlaga za pripravo letnega poročila Vladi. Poročilo pošljejo uradne osebe II. uradni osebi I. vsakih šest mesecev:

• 30. junija

• 31. decembra.

do 10. dne v naslednjem mesecu!

Vse prispele vloge in vso pripadajočo dokumentacijo arhivira pristojna uradna oseba, ki je zahtevo prejela/bila nanjo naslovljena.

V. KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Zavod je dolžan redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerim razpolaga. Katalog informacij javnega značaja je potrebno objaviti /na Intranetu/ in na svetovnem spletu.

Nosilec vsebinske in tehnične izdelave ter vzdrževanja kataloga informacij javnega značaja je Posvetovalno telo. Spremembe, novosti, ki so nastale v prejšnjem mesecu je treba na spletu objavljati najkasneje do konca tekočega meseca.

Po zakonu mora biti katalog objavljen tudi v jezikovnih različicah avtohtonih skupnosti (italijansko, madžarsko), ki živijo na teh območjih. Zaradi nezmožnosti zagotovitve celotnega obsežnega dokumenta v tujih jezikih, sta na OS KP in MS, kjer se poleg slovenskega uporablja tudi jezik tuje narodne skupnosti, zadolži vodstvo OS oz. uradne osebe v teh OS, da poskrbijo za prevod želenega besedila kataloga. O tem se pripravi ustrezno uradno obvestilo tudi za Internet. Stroške, ki bodo v zvezi s tem nastali, krije CS.

VI. POSREDOVAJE INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SVETOVNI SPLET

Za posredovanje vsebinsko ažurnih informacij za objavo na spletu so zadolženi: vodstvo, vodje služb na CS in direktorji OS. Ti posredujejo informacije v elektronski obliki Tanji Podobnik Zec oz. Bojani Pribošič Peric, ki poskrbita tudi za javno objavo.

Zakon določa, da je Zavod dolžan v svetovni splet poleg drugih informacij posredovati še naslednje informacije javnega značaja:

• prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;

• programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;

• predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa;

• vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;

• podatke o upravnih storitvah;

• drugo.

Dostop do informacij je brezplačen.