PREDSTAVITEV

Trije zaposlitveni sejmi izpolnili vsa pričakovanja

Od 18. do 20. aprila 2007 so se pod okriljem Zavoda RS za zaposlovanje zvrstili trije zaposlitveni sejmi v treh krajih po Sloveniji: najprej v sredo, 18. aprila 2007, v Murski Soboti, naslednji dan v Sevnici, v petek pa še v Celju. Kot smo že poročali, je na njih sodelovalo več kot 50 delodajalcev, ki so skupaj ponudili kar 450 delovnih mest. Zaposlitveni sejmi so v svetu dobro poznani, čedalje bolj pa se uveljavljajo tudi pri nas, saj je namen takšnih prireditev poglabljanje neposrednih povezav med iskalci zaposlitve, brezposelnimi in delodajalci, končni cilj pa je seveda zaposlitev. Da so prednosti takšnih prireditev številne, so spoznali tako delodajalci kot iskalci zaposlitve in drugi obiskovalci, ki so se vseh treh zaposlitvenih dogodkov množično udeležili.

   
Utrinek iz zaposlitvenega sejma v Murski Soboti, ki dokazuje: “sejem bil je živ”

Povsem samostojno oziroma v lastni režiji je v sredo, 18. aprila 2007, prvi zaposlitveni sejem v Pomurju organizirala OS Murska Sobota pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti. Po uvodnih besedah, ki so jih izrekli mag. CVETKA SREŠ, direktorica OS Murska Sobota, BOJAN PETRIJAN, direktor občinske uprave mestne občine M. Sobota, ki je nadomeščal župana, ter ANDREJA SEVER, vodja zaposlovanja na Zavodu, so se začeli resni zaposlitveni razgovori med 20 delodajalci, ki so se predstavljali na stojnicah, in približno dva tisoč iskalci zaposlitve. Glavni moto prireditve, da “delo v Pomurju je, samo najti ga je treba”, so potrdili številni prisotni obiskovalci in velika odzivnost delodajalcev, ki so lahko “iz prve roke” vse izvedeli o morebitnih kandidatih za zaposlitev.


Direktorica OS Murska Sobota Cvetka Sreš je uvodoma pozdravila prisotne

Poleg aktualnih delovnih mest so vsi zainteresirani dobili tudi vse potrebne informacije o prostih delovnih mestih v omrežju EURES. Paleta ponujenih delovnih mest je bila zelo pestra, saj so delodajalci iskali gostinski kader, šivilje, strojnike, gradbince, živilce, mesarje, električarje, varilce, ekonomiste, ključavničarje, monterje, operaterje na CNC stroju, mizarje, kovinarje, skladiščnike…


Gneča pri stojnici enem izmed sodelujočih delodajalcev

Naj tudi poudarimo, da sta se zaposlitvenega sejma udeležila predstavnika madžarskega zavoda za zaposlovanje: BÁRTÁKOVICS  ATTILA,  vodja Urada v Monoštru in BERÉNYI LACI , vodja Urada v Lentiju, kar pomeni dobro popotnico za razvijanje nadaljnjih medsebojnih odnosov med obema zavodoma za zaposlovanje in državama.

Tudi Posavci, natančneje OS Sevnica, so v sodelovanju z zunanjim partnerjem Zavodom Regio v Brežicah minuli četrtek organizirali prvi Posavski zaposlitveni sejem. Aktualna prosta delovna mesta, poklicno-izobrazbena neskladja in prihodnje zaposlitvene možnosti so bile osrednja tema posavskega zaposlitvenega dogodka.

Zanimanje delodajalcev in agencij za posredovanje dela kot tudi iskalcev zaposlitve je bilo precejšnje, zaradi omejenih prostorskih možnosti je lahko na sejmu sodelovalo zgolj 15 delodajalcev iz vseh treh upravnih enot regije, ki se ukvarjajo s kovinsko dejavnostjo, proizvodnjo gumenih izdelkov, tekstilij, kmetijske mehanizacije, pijač, s sestavljanjem elektronskih komponent, gradbeništvom, energetiko, gostinstvom in turizmom. Navzoči so bili tudi predstavniki slovenske vojske, obrtne zbornice, mladinskih centrov in zavodov za turizem in podjetništvo.


Številne obiskovalce v Brežicah je pozdravil direktor OS Sevnica Toni Koren

Ob sejmu je bila organizirana tudi okrogla miza, na kateri so bila izpostavljena pozitivna gospodarska gibanja v regiji, ki se odražajo v odpiranju številnih novih delovnih mest, kljub uspehom pa se čedalje bolj odražajo poklicno izobrazbena in ostala strukturna neskladja, tako da delodajalci v nekaterih dejavnostih vse težje najdejo ustrezen kader. Gre predvsem za moške, od I. do vključno VII. stopnje izobrazbe, ki jih primanjkuje tudi v ostalih slovenskih regijah, številni med temi poklicnimi področji pa so deficitarni tudi v širšem evropskem merilu.

Kot je bilo izpostavljeno na okrogli mizi, gredo razvojne možnosti regije v smeri razvoja kovinsko in lesno predelovalne industrije, energetike, gradbeništva, prometa - logistike, vzdrževanja transportnih vozil, gostinstva, turizma, razvoja podeželja. Hkrati so smernice naravnane tudi v izboljšanje kakovosti bivanja v regiji, kar naj bi zadržalo mlade v Posavju in privabilo nov kader.

Razpravljavci so si bili enotni v ugotovitvi, da v primeru če v ne bo prišlo do premikov v poklicnih odločitvah mladih (eden od pogojev je intenzivno svetovanje oz. seznanjanje mladih z načrtovanim razvojem regije in s tem povezanimi možnostmi zaposlovanja), je vprašljiv predviden razvoj regije. Iz razprave je izzvenela tudi potreba po večjem povezovanju programov izobraževanja z delom kot tudi s seznanjanjem mladih z razvojem tehnologije na posameznih področjih.


Dober odziv obiskovalcev, ki jim ni vseeno, kako se bo Posavje v prihodnje razvijalo

V popoldanskem času je potekalo še predavanje na temo razvoja turizma v regiji, s tem pa novih možnosti zaposlovanja, poleg tega je bila organizirana tudi konferenca o bodočih zaposlitvenih priložnostih regije in usklajevanju izobraževanja s potrebami dela, ki sta bili tudi dobro obiskani. Organizatorji si želijo, da bi bil prihodnje leto še boljši odziv šolajoče mladine, ki bi ji informacije o obetavnih podjetjih v Posavju in načrtovanem razvoju regije lahko koristile pri njihovih poklicnih odločitvah.

Skupaj s Celjskim sejmom, celjsko območno obrtno in gospodarsko zbornico ter Šolskim centrom Celje je v petek, 20. 4. 2007, OS Celje pripravila na celjskem sejmišču prvi zaposlitveni sejem. Iskalcem dela je bilo na voljo približno 130 zaposlitev, ponudilo pa jih je 14 podjetij.

Kot smo že poročali, je zaposlitveni sejem predstavljal nadgradnjo sejemskega četverčka Formatool, Plagkem, Livarstvo in Graf&Pack na področju človeških virov. Podjetja s področja kovinarstva, strojništva, livarstva, grafike, ki so se predstavljala na sejemskem četverčku, ponujajo veliko zaposlitev, hkrati pa se že soočajo s pomanjkanjem kadrov, zlasti na področju tehničnih poklicev, prav zato je bila posebna pozornost posvečena predstavitvi tehniških poklicev, katerih kadrov primanjkuje in so najbolj iskani v Savinjski regiji. Zaposlitveni sejem je tako bil odlična priložnost, da podjetja neposredno ponudijo delovna mesta, se pobliže spoznajo z iskalci zaposlitve in pridobijo nove sodelavce. Prav zato so organizatorji na sejemski dogodek povabili podjetja, kot so Gorenja orodjarna, Emo orodjarne, Štore Steel in druge, da bi mladim, ki se šele odločajo za izobraževanje, približali poklice v kovinarstvu, strojništvu, orodjarstvu, saj so deficitarni. Poleg predstavitev poklicev so predstavili tudi razvojne trende na tem področju, možnosti štipendiranja ipd., pri čemer je treba poudariti, da so delodajalci takšen način predstavitve radi sprejeli, saj se zavedajo, da je prav pravočasno in ustrezno motiviranje in informiranje mladih bistvenega pomena za kadrovski razvoj.


Tudi v Celju odlična priložnost neposrednega spoznavanja delodajalcev in iskalcev zaposlitve

Predstavitev je bila popestrena tudi z zabavnim povezovalnim programom, ki so ga pripravili dijaki Srednje poklicne in strokovne šole v Celju. Združitev prikupnega programa dijakov, prikaza predstavitve konkretnega podjetja in pomena osnovne surovine v kovinski industriji, nagradna vprašanja, predvsem pa prikaz sprememb tehničnih poklicev in njihova nadgradnja z računalniškimi znanji so pri mladih vzbudile velik interes, pav zato upamo, da bo predstavitev prispevala tudi k odločitvi za šolanje na tem področju.


Dober odziv tudi šolske mladine

Zaključimo lahko, da so vsi trije zaposlitveni sejmi izpolnili pričakovanja, saj so bili zelo dobro sprejeti tako med iskalci zaposlitve in delodajalci kot tudi med naključnimi obiskovalci. Sejmi so brez dvoma odprli nova razmišljanja, kako mora Zavod pristopiti, da bo čim uspešneje povezoval delodajalce, iskalce zaposlitve in druge partnerje v okolju. Pravočasne in ustrezne informacije o poklicih, zaposlitvah in delovnih okoljih, kot tudi o tem, kaj lahko na tej poti stori Zavod so pomembne za vse, še posebej pa za mlade, ki se odločajo na nadaljnje poklicno življenje, prav zato je nujno takšne aktivnosti razvijati tudi v prihodnje in se tako še tesneje povezovati z okoljem, kjer bivamo in delamo.