“Razmere na trgu dela so relativno ugodne, zaposlenost raste, beležimo pa tudi porast števila podjetij in samozaposlenih,” je trenutno stanje predstavil minister Drobnič. K doseganju dobrih rezultatov so prispevala tudi sredstva iz Evropskega socialnega sklada, seveda pa nas ugodna slika na trgu dela ne sme uspavati, zato si bo vlada za še večjo raven zaposlenosti prizadevala z različnimi nadaljnjimi ukrepi, začrtanimi tudi v okviru gospodarskih in socialnih reform. Te reforme oziroma spremembe, pravi minister, tesno sledijo ciljem lizbonske strategije: povečanje zaposlenosti in večja socialna vključenost sta med ključnimi. V skladu z evropskimi usmeritvami pa je treba bolj povezati tudi izobraževanje in gospodarstvo, zato spreminjamo tudi štipendijsko shemo, poudarja Drobnič. Opozoril je tudi na veliko soodvisnost med prožnostjo trga dela in zaposljivostjo. Prav s prožnim trgom povečujemo vstopne možnosti za zaposlitev vseh državljanov, pri tem pa je pomembno, da ne znižujemo socialnih pravic. “Prav nasprotno, uvedli smo številne nove, saj želimo doseči, da bi se delo v Sloveniji izplačalo in da bi bila raven socialne varnosti visoka. Le tako dosegamo državo blaginje,” je prepričan minister.

Veliko številk, ki se nanašajo na zmanjšanje brezposelnosti in dvig zaposlenosti, govori v prid Koroški oziroma področju, ki ga pokriva Območna služba Velenje, je številnim zbranim Korošcem povedala v.d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje. Rezultati, slabši od slovenskega povprečja, pa so pri deležu brezposelnih mladih, starih do 26 let in brez izobrazbe, ter invalidih. Med vsemi brezposelnimi je bilo julija letos namreč 846 ali 12,7 odstotka invalidov, vendar njihova zaposlenost v primerjavi s preteklim letom raste. V letu 2005 se je zaposlilo 115 brezposelnih invalidov ali 2,5 odstotka od vseh zaposlenih, do konca julija letos pa že 110 ali 4,3 odstotka od vseh zaposlenih brezposelnih oseb.

Sicer pa je med 35.000 osebami, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja, 3.122 oseb s tega področja Slovenije, pravi Rodetova, 99 pa jih je bilo vključenih v program spodbujanja samozaposlovanja. Zavod bodočim podjetnikom v okviru tega programa pomaga tudi s finančnimi sredstvi ob začetku poslovanja.

Generalni direktor direktorata za invalide je uvodoma poudaril, da ko govorimo o invalidih, vedno govorimo o ovirah, s katerimi se srečujejo, in o posebnih potrebah, ki jih imajo. Pri tem je opozoril na vlogo države in delodajalcev pri zaposlovanju in socialnem vključevanju, velik pomen pa ima tudi civilna družba. Cveto Uršič je predstavil niz med seboj prepletajočih se ukrepov: kvotni sistem, zaposlitveno rehabilitacijo – to zelo uspešno izvaja tudi ravenski ZIP center – in programe, sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada. “Program, v katerem vidimo svetlo prihodnost, so učne delavnice in učna podjetja, torej konkretno usposabljanje pri delodajalcu,” pravi Uršič. Generalni direktor direktorata za invalide je izpostavil tudi izzive, ki jih predstavlja starajoče se prebivalstvo, med njimi tudi invalidi. Prav starejšim invalidom bo posebna pozornost posvečena v okviru novega programskega obdobja črpanja sredstev iz ESS v obdobju med leti 2007 in 2013.

Največ vprašanj in mnenj udeležencev tokratne razprave se je nanašalo na osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki imajo od leta 2003 status invalida. Področje zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju je v Sloveniji eno izmed najbolj težavnih, vendar zanje razvijamo zaščitno zaposlitev, je pojasnil Uršič.