|
|
|
|
     |
         |
|
Javna razprava o socialnem vključevanju brezposelnih
Sporočilo za javnost Na inštitutu RS za rehabilitacijo se je včeraj zaključil niz štirih
javnih razprav, organiziranih v Ljubljani, na katerih so predstavniki ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve ter Zavoda za zaposlovanje skupaj z občinstvom razpravljali o
različnih vidikih zaposlovanja in socialnega vključevanja. Gostje - minister za delo,
družino in socialne zadeve Janez Drobnič, v.d. generalne direktorice Zavoda RS za
zaposlovanje Anka Rode in generalni direktor direktorata za invalide Cveto Uršič –
bodo v prihodnjih dneh obiskali še Krško, Maribor, Kranj in Ilirsko Bistrico. “Tako Slovenija kot Evropa se soočata z izzivi globalizacije, pri
tem pa vedno pomembnejše postaja pridobivanje znanja, in to v vseh življenjskih
obdobjih,” je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez
Drobnič in dodal, da se morajo na izzive odzvati tudi državljani. “Treba se je
vprašati, kako jaz kot posameznik dvigujem svojo zaposljivost. O tem se moramo
pogovarjati, in ne o ohranjanju delovnih mest, saj si celotna Evropa prizadeva za večjo
prožnost trga dela in uvaja nove pristope, kot sta denimo job sharing in job
rotation.” Poleg uvajanja novih oblik zaposlovanja na trg dela vplivajo tudi
spremembe na drugih področjih, denimo na področju starševskega varstva, štipendiranja,
povezovanja izobraževalnih ustanov z gospodarstvom … Cilj pa je univerzalen: doseči
večjo zaposlenost, odpiranje novih mest in seveda to, da se bo delo izplačalo, poudarja
minister in izpostavlja pomen Evropskega socialnega sklada, s katerim je Evropska unija
že leta 1957 posegla v zmanjševanje razlik med regijami v EU. Bolj prožne in še hitreje odzivne na potrebe in povpraševanje pa morajo postati tudi ustanove na trgu dela. “Posodobili bomo Zavod – to med drugim vključuje bolj osebni pristop do brezposelnih oseb in izboljšanje razmerja med številom brezposelnih na enega svetovalca zaposlitve ter se postopno približati razmerju 150 brezposelnih na enega svetovalca,” pravi v.d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Anka Rode. Zavod sodeluje tudi na različnih razpisih Evropske komisije, pri čemer je zelo uspešen, kar se odraža tudi pri uporabi modernih orodij, denimo e-svetovanja in izvajanju storitev s pomočjo SMS sporočil, spletnih storitev in elektronske pošte. Na javnih razpravah v Ljubljani pa smo pozorno spremljali tudi gibanje registrirane brezposelnosti – čisto sveža statistika je najbolj razveseljiva do zdaj, saj Zavod beleži 82.517 brezposelnih. Kljub temu pa nas veliko dela še čaka pri blaženju strukturnih neskladij in zaposlovanju ranljivih skupin na trgu dela, poudarja Rodetova. “Zakaj o invalidih govorimo kot o ranljivi skupini na trgu dela?”, je kot izhodišče izpostavil generalni direktor direktorata za invalide Cveto Uršič in predstavil številke: med brezposelnimi invalidi jih je kar 60 odstotkov brez izobrazbe, 40 odstotkov brezposelnih invalidov je starejših od 50 let, kar 75 odstotkov pa sodi v skupino dolgotrajno brezposelnih. Invalidi so vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja, ki jih sofinancira ESS, za dvig njihove zaposlenosti pa bo treba v prihodnje več pozornosti nameniti tudi vključitvi in izobraževanju delodajalcev ter socialnih partnerjev, ministrstvo pa bo tudi v prihodnje upoštevalo potrebe vseh invalidov, ki tvorijo raznoliko skupino z različnimi ovirami in potrebami. Uršič je pomen sodelovanja med invalidi in vlado ponazoril tudi s primerom. “Gluhi so opozarjali na potrebo po zakonski ureditvi pravice gluhih do uporabe znakovnega jezika in danes je Slovenija med redkimi evropskimi državami, kjer je ta pravica uvedena z zakonom.” |
