“Na ugodno zaposlitveno sliko v Sloveniji vplivajo tako programi in dejavnosti, financirani iz Evropskega socialnega sklada in državnega proračuna kot tudi trud Zavoda za zaposlovanje in drugih institucij na trgu dela ter visoka gospodarska rast, “ je o razlogih za upadanje števila brezposelnih spregovoril minister Janez Drobnič. Za večjo blaginjo in večjo zaposlenost pa so potrebne nadaljnje reforme na trgu dela ter spremembe v razmišljanju in delovanju vseh: iskalcev zaposlitve, zaposlenih in delodajalcev. “V prvi vrsti je za svojo socialno varnost odgovoren vsak posameznik, vendar namen države nikakor ni zmanjševanje socialnih pravic,” poudarja Drobnič. Zvišujejo se pravice invalidov, vojnih veteranov, upokojencev in staršev, doseganje bolj prožnega trga dela pa vključuje tudi manj priljubljene ukrepe, kot so denimo poenostavitev postopka odpuščanja z delovnega mesta, spremenjene obveznosti prejemnikov socialne pomoči, spremembe, povezane s študentskim delom, skrajšanje obdobja študija pred prvo zaposlitvijo – ta naj bi bil zaključen do 24. leta - in uvajanje novih oblik zaposlovanja po t.i. skandinavskem modelu.

“Zavod poleg individualnega in skupinskega zaposlovanja ter poklicnega svetovanja izvaja tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ), za katere je bilo skupaj s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada v letošnjem letu namenjenih več kot 20,6 milijarde tolarjev, v prihodnjem programskem obdobju pa iz ESS pričakujemo bistveno več sredstev,” je povedala v.d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Anka Rode in kot zelo uspešen ukrep izpostavila javna dela. Ta brezposelnim osebam omogočajo ponovno vključitev na trg dela, povečanje njihove konkurenčnosti in ohranjanje ter razvijanje delovnih navad, hkrati pa omogočajo opravljanje nepridobitnih del in storitev, kar spodbuja socialnoekonomski razvoj lokalnih skupnosti. Rodetova je spregovorila tudi o spremembah na področju socialnih transferjev - v okviru gospodarskih in socialnih reform je predvideno eno mesto uveljavljanja in odločanja o socialnih pravicah, s čimer bi dosegli večjo preglednost, ekonomičnost in racionalizacijo sredstev.

Generalni direktor direktorata za invalide Cveto Uršič je obiskovalcem razprave prenesel čisto sveže vtise z velike evropske konference, na kateri so se udeleženci pogovarjali o prihodnjih usmeritvah dejavnosti in programov za invalide, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada v obdobju 2007 do 2013. Na konferenci, jo je organizirala Evropska komisija, so države predstavile tudi primere dobre prakse - kot edina izmed novih držav članic je svoje pozitivne izkušnje predstavila tudi Slovenija. “Program učnih delavnic in učnih podjetij, ki omogoča opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu in s tem pridobivanje novih delovnih izkušenj, vanj pa je vključenih 19 delodajalcev in 260 brezposelnih invalidov, je program, na katerega smo lahko ponosni,“ je poudaril Uršič.