|
|
|
|
     |
         |
|
Za poglobitev sodelovanja med dvema zaposlovalskima ustanovama 5. in 6. oktobra 2006 so predstavniki slovenskega zavoda za zaposlovanje obiskali sodelavce zavoda za zaposlovanje iz Bosne in Hercegovine. Gre za nadaljevanje oziroma poglobitev že vzpostavljenih povezav med obema zaposlovalskima ustanovama, saj kot sta dejala direktor Agencije za rad i zapošljavanje, g. Huso Sarić in v. d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, ga. Anka Rode, je bilo dosedanje sodelovanje dobro, obetati pa si je, da bo povezav v prihodnje tudi zaradi možnosti sodelovanja v projektih, ki jih razpisujejo ustanove Evropske unije in druge mednarodne ustanove, še več. S ciljem okrepiti dosedanje povezave ter predvsem v še večji meri izmenjati dobre prakse in izkušnje, ki jih je vsaka od osrednjih ustanov na trgu dela pridobila v svoji državi, sta oba direktorja podpisala tudi Protokol o medsebojnem sodelovanju med omenjenima ustanovama. Gesta pomeni nadaljevanje že dosedanjega dobrega sodelovanja med obema zavodoma in nima narave meddržavnega sporazuma, čeprav poudarja uporabo konvencij in priporočil mednarodne organizacije dela, koordinacije predpisov in uporabe standardov Evropske unije na področju zaposlovanja, s katerimi bi pospešili promocijo zaposlovanja mladih, oseb s posebnimi potrebami, žensk ter starejših, preprečevali socialno izključenost in krepili uveljavljanje enakih možnosti za zaposlovanje. Poseben poudarek v podpisanem protokolu je dan partnerstvu pri izvajanju projektov, angažiranju strokovnjakov pri uresničevanju skupnih projektov, ki pripomorejo k zaposlitvenim možnostim, uveljavljanju lokalnih partnerstev in institucionalni krepitvi Zavoda RS za zaposlovanje oz. Agencije za rad in zapošljavanje Bosne i Hercegovine. Z namenom izmenjave dobrih praks smo si ogledali tudi Center za strokovno usposabljanje in izobraževanje v Bihaču, ki slovi po kakovostnem mojstrskem usposabljanju za deficitarne poklice. Gre za edinstveno izobraževalno središče v Bosni in Hercegovini, ustanovljeno pa je bilo leta 1963. V tem času je izobraževalno središče izučilo za poklice v gradbeništvu, kovinarstvu in drugih deficitarnih področjih več kot 10.000 kandidatov. Predvsem pa je pomembno, da v trimesečnih usposabljanjih, kolikor traja posamezno izobraževanje za določen poklic, kandidati pridobijo veščine in znanja na tako visoki ravni, da se njihove zaposlitvene možnosti bistveno izboljšajo. To pa je tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se število registriranih brezposelnih vrti okoli 516 tisoč, izjemno pomembno. Slovenija že tradicionalno zaposluje tudi delavce iz Bosne in Hercegovine, še posebej pa so za slovenske delodajalce zanimivi delavci s tovrstnimi deficitarnimi znanji, saj jih tudi doma primanjkuje. Prav s posredovanjem Zavoda za zaposlovanje iz Unsko-Sanskega kantona se je v Bihaču strokovno usposobilo več kot tisoč gradbenikov, mnogi od njih delajo tudi v Sloveniji. Eno izmed podjetij, ki smo si ga ogledali in ki uspešno deluje na področju gradbeništva tako v Sloveniji kot tudi v Bosni in Hercegovini, je SCT-E BA iz Cazina, ki je v zadnjem času angažiralo 335 delavcev različnih kvalifikacij za potrebe slovenskega SCT. Sicer pa sta vodstvi obeh Zavodov na koncu soglašali, da je cilj za prihodnje obdobje, da v čim večji meri sodelujeta v projektih, ki jih razpisujejo institucije Evropske unije in druge ustanove in da bosta po potrebi druga drugi svetovali glede odprtih vprašanj na področju trga dela in zaposlovanja. Da bi se ti cilji lahko uresničevali, sta se obe zaposlovalski ustanovi zavezali, da se bosta srečevali izmenično enkrat letno.
|
