V letu 2004 se je obseg delovno aktivnega prebivalstva povečeval, v primerjavi z letom 2003 se je v povprečju povečal za 0,6 % in je štel 782.206 oseb. Več je bilo tako zaposlenih (za 0,5 %) kot samozaposlenih oseb (za 1,9 %); med posameznimi kategorijami delovno aktivnega prebivalstva se je zmanjševalo le število zaposlenih pri samozaposlenih osebah (-0,8 %) in število samostojnih podjetnikov posameznikov (-0,6 %).

Število delovno aktivnih se je še vedno najhitreje povečevalo v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, kjer je bil porast glede na predhodno leto 4,3-%, v tej dejavnosti pa so v povprečju leta 2004 delale že 57.304 osebe. Ta dejavnost se je tako po obsegu približala dejavnosti gradbeništva, kjer je bilo delovno aktivnih 57.877 oseb, za 0,8 % več kot leto poprej. Dejavnosti, v kateri se uvršča največ delovno aktivnih, ostajata trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke potrošnje (v povprečju leta 2004 100.773 delovno aktivnih, kar je 0,2 % več kot v letu 2003), in predelovalne dejavnosti z 232.437 delovno aktivnimi ali 0,9 % manj kot v letu 2003.

Predelovalne dejavnosti beležijo upad že več let; od leta 2002 se je število delovno aktivnih na tem področju dejavnosti v povprečju zmanjšalo za 2,5 % ali za 5.975 oseb, in sicer zlasti zaradi upada zaposlenosti v proizvodnji tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov, kjer je bilo leta 2004 v primerjavi z letom 2002 4.355 ali 14,8 % manj zaposlenih, le še 25.052. Sledita proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil z 10,6 % zmanjšanjem ali za 767 oseb od leta 2002 ter proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobaka s 3,0 % ali 864 manj delovno aktivnimi. Zaposlenost se je zmanjševala tudi v obdelavi in predelavi lesa, v proizvodnji vlaknin, papirja, v proizvodnji koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, v proizvodnji električne in optične opreme in v proizvodnji pohištva.

Število delovno aktivnih se je znotraj predelovalnih dejavnosti povečalo v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken, v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas, v proizvodnji strojev in naprav in v proizvodnji plovil in vozil.

Podobne trende pri zaposlovanju nakazujejo tudi podatki o tekočem povpraševanju delodajalcev po delavcih (v letu 2004 so delodajalci skupno prijavili 169.199 potreb po delavcih ali 16,5 % več kot leta 2003). Na osnovi teh podatkov ugotavljamo zlasti, da se povečujejo potrebe storitvenega sektorja, kjer po hitri rasti najbolj izstopajo dejavnost finančnega posredništva, dejavnost poslovanje z nepremičninami, najem, poslovne storitve, dejavnost javna uprava, obramba, socialno zavarovanje, in gostinstvo. Povečujejo se tudi potrebe nekmetijskega sektorja, k povečanju potreb tega sektorja pa največ prispeva rast povpraševanja v gradbeništvu, zaradi obsežnosti popdročja pa tudi predelovalne dejavnosti (zlasti zaradi večjega povpraševanja delodajalcev iz proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnje vozil in plovil).

Na tekoče povpraševanje delodajalcev po delavcih vsekakor vpliva struktura dela v Sloveniji, kar pomeni, da se v povpraševanju delodajalcev po delavcih v majhnem obsegu pojavljajo poklici za delovna mesta na področju tistih dejavnosti, ki v Sloveniji niso prevladujoča (npr. ribištvo, pomorski promet ipd.), zmanjšujejo pa se tudi potrebe delodajalcev s tistih področij dejavnosti, katerih aktivnost se zmanjšuje, npr. rudarstva, proizvodnje tekstilnih izdelkov, proizvodnje obutve in usnjenih izdelkov, iz dejavnosti obdelave in predelave lesa. Tako so se zmanjšale potrebe po izdelovalcih oblačil in obutve ter usnjarske galanterije, obdelovalcih lesa ipd. V brezposelnosti ostajajo tudi nezadostno usposobljeni delavci, ki imajo poleg neustrezne izobrazbe pogosto tudi druge zaposlitvene ovire.

Iskani so pomožni delavci za dela v gradbeništvu in kmetijstvu, obdelovalci kovin (ključavničarji, varilci ipd.), elektrikarji (elektromonterji, elektrikarji energetiki ipd.), gradbeniki (zidarji, tesarji, gradbeni inženerji), poklici s področja gostinstva (natakarji, kuharji), vozniki, zlasti za mednarodni transport. Veliko potreb, hkrati pa tudi veliko brezposelnih s tako izobrazbo, je tudi po prodajalcih, strojnih tehnikih in ekonomskih tehnikih, primanjkuje pa strokovnajkov tehnične smeri (npr. inženirjev in dipl. inženirjev strojništva, računalništva, informatike), poleg tega so potrebe precejšnje tudi po farmacevtih, dipl. medicinskih sestrah, dr. medicine oz. zdravnikih, pravnikih, ekonomistih in profesorjih razrednega pouka, naravoslovnih predmetov in tujih jezikov.

Nasploh tudi velja, da dajejo delodajalci prednost pri zaposlovanju tistim kandidatom, ki poleg izobrazbenega pogoja ustrezneje izpolnjujejo še druge pogoje za zaposlitev, ki jih v potrebah po delavcih pogosto tudi izpostavljajo: delovne izkušnje, znanje jezikov, znanje računalniških orodij, vozniški izpit, določene osebnostne lastnosti (npr. komunikativnost, sposobnost dela v skupini vodenje ipd.).

Registrirana brezposelnost se je v letu 2003 in v letu 2004 zmanjševala, v letu 2004 celo nekoliko bolj kot leto poprej. Ob koncu leta 2004 je bilo brezposelnih 90.728 oseb, kar je 5,5 % manj kot ob koncu leta 2003, ko je bilo brezposelnih 95.993 oseb, 3,6 % manj kot ob koncu leta 2002. V povprečju je bilo v letu 2004 mesečno na Zavodu prijavljenih 92.826 brezposelnih oseb, kar je 5,0 % manj kot v letu 2003. V letu 2004 je bilo v povprečju manj brezposelnih kot v letu 2003 v enajstih območnih službah Zavoda, njihovo število je poraslo samo v OS Nova Gorica (za 8,1 %). Brezposelnost se je v povprečju najbolj zmanjšala v OS Ptuj (-17,5 %), bolj kot v celotni Sloveniji (-5,0 %) pa se je znižala še v OS Celje, Kranj, Maribor in Sevnica.

Upadanje brezposelnosti je bilo v letu 2004 ob številčno skoraj nespremenjenem dotoku novih brezposelnih oseb pogojeno predvsem z večjim odlivom, še zlasti se je povečal odliv v zaposlitve. Na novo se je v letu 2004 prijavilo 95.565 brezposelnih oseb ali 1,4 % več kot v letu 2003. Število novoprijavljenih iskalcev prve zaposlitve se je v letu 2004 povečalo za 2,2 %, brezposelnih zaradi prenehanja zaposlitve za določen čas za 2,6 % in prijavljenih iz ostalih razlogov (sporazumno prenehanje delovnega razmerja ipd.) za 3,2 %. Prijav trajno presežnih delavcev oz. brezposelnih zaradi stečajev je bilo glede na leto 2003 manj za 5,4 %, kar gre pripisati tudi dejstvu, da se je v letu 2003 prijavilo precej več presežnih delavcev kot v letih od 1999 do 2002. Skupno se je v letu 2004 prijavilo 13.659 presežnih delavcev in stečajnikov, leta 2003 pa jih je bilo v prilivu kar 14.443.

Odliv iz brezposelnosti je leta 2004 štel 100.830 oseb ali 3,0 % več kot leto poprej. Vključenih v zaposlitve je bilo 54.257, kar predstavlja 7,4-% povečanje, od tega v redne zaposlitve 49.968 ali 5,9 % več. Odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve (upokojitve, redno šolanje, lastna volja, nezglašanje, odklonitve zaposlitev ipd.), je bilo 44.305 ali 11,8 % več, v evidenco po drugih zakonih pa je bilo prenesenih 2.268 ali 70,6 % oseb manj.

Struktura brezposelnosti se je v primerjavi z letom 2003 izboljšala tako, da se je na 44,5 % znižal delež dolgotrajno brezposelnih in na 41,0 % delež brezposelnih brez strokovne izobrazbe ter na 26,6 % delež starih do 26 let, medtem ko se je delež žensk, predvsem kot posledica priliva trajno presežnih delavcev iz dejavnosti, kjer so v pretežni meri zastopane ženske, zvišal na 52,7 %, delež starih nad 50 let pa zvišal na 20,9 %.

Tudi Slovenija je ena od držav EU, ki beleži visok delež mladih med brezposelnimi. Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji registriranih 24.156 brezposelnih oseb mlajših od 26 let. V primerjavi z letom 2003 se je število mladih zmanjšalo za 1.714 ali 6,6 %, vendar pa ostaja delež mladih med vsemi brezposelnimi še vedno visok in sicer 26,2 %. Izobrazbena struktura je naslednja: brez poklicne izobrazbe je 35 % brezposelnih mladih, poklicno izobrazbo ima 23 % mladih, srednje splošno in tehnično izobraževanje je dokončalo 38 % mladih in 4 % mladih ima dokončano višješolsko, visokošolsko ter univerzitetno izobrazbo. Povprečna doba brezposelnosti je bila pri mladih 8 mesecev v letu 2004 in se je v primerjavi z letom prej znižala za en mesec. Najdaljša čakalna doba je pri mladih brez izobrazbe 12 mesecev, najnižja pa pri mladih z univerzitetno izobrazbo pa 5 mesecev.

Mladi brezposelni imajo za delodajalce neke skupne pozitivne lastnosti, kot so: fleksibilnost, prilagodljivost, učljivost, vodljivost, sveže šolsko znanje itd. Obenem jim delodajalci pripisujejo tudi slabosti, kot so pomanjkanje uporabnih znanj, pomanjkanje delovnih navad, nemotiviranost za delo in učenje, nižja stopnja odgovornosti ipd. Dejstvo je, da so mladi zelo ranljiva skupina, ki je potrebno obvarovati pred socialno izključenostjo, zato jim politika zaposlovanja posveča posebno skrb.

Način obravnave mladih brezposelnih temelji v Sloveniji na individualnem pristopu prepoznavanja posameznikovih potreb. Svetovalni proces se prične že s samo prijavo v evidenco brezposelnih oseb. Takrat se prične informiranje o možnostih, pravicah, kot tudi obveznostih, ki jih status brezposelne osebe prinaša. Istočasno prejme brezposelni vabilo k svojemu osebnemu svetovalcu. V prvem svetovalnem razgovoru poskuša svetovalec pridobiti o brezposelni osebi čimveč informacij o znanjih, izkušnjah, sposobnostih, interesih, ambicijah, njegovih lastnostih/značilnostih in prepoznati morebitne ovire.

Ovire, ki so značilne za to populacijo, so predvsem povezane z neizdelanimi življenjskimi cilji in posledično neizdelanimi zaposlitvenimi cilji. Vzroki so v slabem samopoznavanju (poklicni interesi, motivi, vrednote) in v slabem poznavanju trga dela (stanje ne trgu delovne sile, značilnosti poklicev, veščine iskanja zaposlitve). Zaradi vsega naštetega in pa dejstva, da v Sloveniji starši relativno dolgo prevzemajo skrb za otroke, mladi kažejo nizko raven motiviranosti za iskanje zaposlitve ali vključitev v izobraževanje. Poudariti je potrebno, da imajo take težave vsi, pa naj gre za mlade brez izobrazbe ali tiste, ki imajo izobrazbo. Za mlade pomeni prehod, ki je povezan z iskanjem zaposlitve novo področje, na katerem se le redki dobro znajdejo, saj med šolanjem s tega področja ne pridobijo niti znanj niti veščin.

Na svetovalnem razgovoru se izdela zaposlitveni načrt. Ta načrt je dogovor med svetovalcem in brezposelno osebo o nadaljnjih korakih oz. aktivnostih, ki vodijo k rešitvi problema. Zaposlitveni načrt se dograjuje skladno z obravnavo.

Potrebe mladih, ki stopajo v svetovalni proces so zelo različne in zahtevajo različna znanja in pristope v svetovanju. Zaradi zgoraj navedenih ovir, se prav mladi praviloma vključujejo v specialistično obravnavo pri poklicnih svetovalcih. Poglobljeno svetovanje na področju načrtovanja poklicne poti, prepoznavanje vrednot in stališč, ugotavljanja notranjih ovir posameznika in sprejemanje odločitev, je tista pomoč, ki jo ta populacija potrebuje za uspešno reševanje problema brezposelnosti. Mladi zaradi svoje neizkušenosti potrebujejo veliko informacij o poklicih, trgu dela, o izobraževanju in usposabljanju. Zato se individualno svetovanje kombinira z samostojnim iskanjem informacij, najprej na Centrih za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), nato pa tudi pri drugih institucijah. V CIPSih, ki so sestavni del Zavoda, dobijo posamezniki številne informacije o poklicih, izobraževanju, trgu delovne sile, preverijo lahko svoje poklicne interese. Informacije, ki jih posameznik sam pridobiva, so zelo velikega pomena tudi z vidika njegove lastne aktivnosti in samoiniciativnosti.

Pri obravnavi tistih mladih, ki imajo zdravstvene težave oz. ovire pri zaposlovanju pa zagotavljamo rehabilitacijsko svetovanje, ki ga opravljajo rehabilitacijski svetovalci ter zdravniki svetovalci.

V okviru Zavoda RS za zaposlovanje deluje 59 uradov, ki so po svoji velikosti in kadrovski zasedenosti zelo različni. Na največjem uradu obravnavamo več kot 18.000 brezposelnih oseb, na najmanjšem pa nekaj več kot 200 brezposelnih oseb. Take razlike zahtevajo fleksibilnost v organizaciji, saj se držimo načela zagotavljanja enake kakovosti storitev za stranke na vseh uradih za delo. Na večjih uradih imamo svetovalce, ki se ukvarjajo samo z mladimi, na manjših uradih pa imamo svetovalce generaliste, ki enakovredno obravnavajo stranke iz vseh ciljnih skupin. Vendar pa organizacijsko skrbimo za to, da so mladi deležni enake obravnave na področju načrtovanja poklicne poti, odpravljanja ovir kot tudi rehabilitacijskega svetovanja. Svetovalci specialisti s področja poklicne orientacije in zaposlitvene rehabilitacije, po potrebi pa tudi drugi specialisti (zdravniki, svetovalci APZ), se na vseh uradih za delo vključujejo v obravnavo strank na podlagi njihovih potreb.

Individualno svetovanje v okviru Zavoda nadgrajujemo tudi z različnimi oblikami skupinskega svetovanja. Svetovalci Zavoda izvajajo skupinske oblike svetovanja v obliki učnih delavnic in podobnih oblik skupinske obravnave na področju:

- ugotavljanja poklicnih ciljev

• ugotavljanja notranjih ovir posameznika za uspešno reševanje problemov

• učenja veščin iskanja zaposlitve

• informiranja in poklicnega svetovanja

• informiranja o zaposlitvenih možnostih v lokalnih okoljih v sodelovanju z delodajalci

• informiranja o možnostih izobraževanja

• spremljanju napredovanja posameznika.

Kombiniranje individualnih in skupinskih oblik svetovanja ter spodbujanja k samostojnemu iskanju informacij, pripomore k večji učinkovitosti Zavoda, za posameznika pa pomeni intenzivnejšo podporo in večjo lastno odgovornost pri iskanju rešitev in uresničevanju ciljev.

Mladi so ena od prednostnih skupin, katerim so namenjeni programi aktivne politike zaposlovanja. Predhodno opisana celovita obravnava zagotavlja uspešno iskanje zaposlitve oz. smiselno vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, s ciljem pripeljati posameznika do zaposlitve.

Programi, v katere se mladi brez poklicne izobrazbe najpogosteje vključujejo so naslednji:

• programi za pridobitev formalne izobrazbe (Program izobraževanja brezposelnih oseb-Program 10.000, vključevanje v vse programe od osnovne šole za odrasle do univerzitetnega izobraževanja; v okviru tega programa je mladim zagotovljena tudi učna pomoč);

• program spoznavanja poklicev (predavanja in ogledi delovnih mest)-Drugače o poklicih;

• Programi za iskanje zaposlitve (Klub za iskanje zaposlitve);

• Delovni preizkus in usposabljanje na delovnih mestih;

• Projektno učenje za mlade;

• ICTEM poglobljeno svetovanje in zastopanje;

• Subvencije za zaposlitve mladih.

Mladi z izobrazbo (od poklicne do univerzitetne) ter definiranimi poklicnimi cilji pa se najpogosteje vključujejo v programe:

• Programi za iskanje zaposlitve (Klub za iskanje zaposlitve);

• Programi za pridobitev različnih funkcionalnih znanj;

• Subvencije za iskalce prve zaposlitve (v regijah z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti);

• Delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu;

• Subvencije za zaposlitve mladih;

• Oprostitev plačila davka na izplačane plače ob zaposlitvi brezposelne osebe z dokončano visoko stopnjo izobrazbe.

 Svetovalci Zavoda izvajajo v sodelovanju s šolami in študentskimi organizacijami tudi delavnice veščin iskanja zaposlitve z imenom Mala šola zaposlovanja za študente in dijake.