![]() |
|
|
|
|
|
|
Spodbujanje zaposlovanja mladih na trgu dela
Temeljni namen delavnice je predstaviti
problematiko zaposlovanja mladih v državah udeleženkah, oblikovati
modele možnih rešitev te problematike in poiskati načine pridobivanja
mednarodnih sredstev za uresničevanje rešitev v praksi. Tokratna
delavnica sodi v okvir sodelovanja javnih zavodov za zaposlovanje držav
na prehodu, kandidatk za vstop v EU in Republike Slovenije – članice EU.
Na zadnjem sestanku v sklopu tega sodelovanja oktobra 2004 v Sarajevu je
bila problematika zaposlovanja mladih prepoznana kot ena ključnih
problematik trga dela v omenjenih državah. Poleg tega Evropska komisija
problemu zaposlovanja mladih namenja posebno pozornost v predlogu
nedavno prenovljene Lizbonske strategije EU
Delavnica se bo začela v sredo, 23. februarja, ob
9. uri v sejni sobi ptujske mestne hiše.
V uvodnem delu bo generalni direktor slovenskega Zavoda g. Jože Glazer
spregovoril o slovenskem trgu dela. Zatem bosta nastopila g. Franz
Gundacker, višji svetovalec Mednarodne organizacije dela v oddelku za
srednjo in vzhodno Evropo, z referatom “Mladi na prehodu med šolo in
trgom dela”, in dr. Mirjana Ule, redna profesorica socialne psihologije
na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, s predavanjem
“Kakovost življenja mladostnikov – spremembe odraščanja”. Delavnica se
bo nadaljevala s predstavitvijo trga dela posameznih držav, kjer bo
poseben poudarek dan brezposelnosti mladih.
Drugi dan delavnice, v četrtek, 24. februarja, bo
predstavnica Evropske komisije ga. Helene Clark, vodja oddelka v
generalni direkciji za zaposlovanje in socialne zadeve, predstavila
možnosti financiranja projektov za mlade v okviru Evropske unije.
Zanimivo bo tudi delo v delovnih skupinah, ki se bodo ukvarjale s
posameznimi vidiki brezposelnosti mladih. Udeleženci bodo med seboj
izmenjali različne pristope in dobre prakse, ki jih uporabljajo pri
reševanju tega odprtega vprašanja.
Med pomembnejšimi vprašanji zaposlovanja mladih, o
katerih bo tekla razprava na delavnici, ob upoštevanju posebnosti
posameznih držav, velja omeniti družbeno izključenost razmeroma visokega
deleža mladih, ki ne dokončajo šolanja, podaljševanje obdobja
izobraževanja, da bi se izognili brezposelnosti, pomanjkanje veščin in
delovnih izkušenj pri iskanju prve zaposlitve, neusklajenost
izobraževanja s potrebami na trgu dela, regionalne razvojne razlike, ki
vplivajo na možnosti zaposlovanja mladih, ter odhajanje visoko
izobraženih mladih na delo v druge države. |