Na področju zaposlovanja premajhen napredek

27. 1. (STA)

Slovenija je, podobno kot več drugih članic Evropske unije, pri uresničevanju prednostnih nalog s področja zaposlovanja v letu 2004 dosegla le omejen napredek, izhaja iz danes na Evropski komisiji v Bruslju objavljenega poročila o zaposlovanju v povezavi za obdobje 2004/2005. Še posebej to velja za povečevanje zaposlenosti med starejšimi od 55 let, saj ima država s 23,5 odstotka eno najnižjih stopenj zaposlenosti med starejšimi delavci v celotni EU, izpostavlja poročilo. Tako komisija ocenjuje, da se kaže potreba po bolj celoviti politiki za aktivno staranje, ki bi med drugim zajemala spodbude za zadržanje starejših delavcev na trgu dela in za spremembo kulture zgodnjega upokojevanja. Nadalje je omejen tudi napredek pri storitvah za javno zaposlovanje: Zavod za zaposlovanje si prizadeva za izboljšanje kakovosti svojega dela, a za njegovo razbremenitev bi bilo smiselno izkoristiti potencial za sodelovanje z zasebnimi službami za zaposlovanje.

V sklopu ukrepov za zadržanje delavcev na trgu je določen napredek država tako dosegla le pri prizadevanjih za izboljšanje spodbud za redno zaposlitev, saj se nov sistem pri socialnih ugodnostih osredotoča na preprečevanje zlorab in zagotavljanje podpore le tistim, ki ne morejo delati, zakon o minimalni plači pa zagotavlja plačilo, ki je višje od podpore. A nizke plače v delovno intenzivnih panogah in nezadostno število kakovostnih delovnih mest so še vedno ovire za privlačen trg dela, ugotavlja komisija.

Določen napredek je država dosegla tudi na področjih povečevanja prilagodljivosti delavcev in podjetij in vlaganj v človeški kapital in vseživljenjsko učenje, nadalje izhaja iz poročila. V okviru prvega področja komisija izpostavlja, da je nova davčna reforma zmanjšala pritisk na najnižje plače in stroške dela za podjetja, kar bi moralo voditi k zmanjšanju dela na črno. A splošni pristop k reševanju problema slednjega je le omejen in zanesljivih meril za oceno napredka tu ni, navaja komisija.

Prav tako je zabeležen napredek pri fleksibilnosti in varnosti zaposlitve, saj zakon o delovnih razmerjih ureja to vprašanje in zagotavlja zavezanost izobraževanju in usposabljanju. A veliko število mladih s pogodbami za omejeno obdobje odraža rigidnost trga dela in kaže na njegovo "dvojnost", piše komisija in dodaja, da je treba zagotoviti prehod med fleksibilnim in tradicionalnim trgom dela, ter opozarja, da se premalo izkorišča zaposlitev za polovični delovni čas (dva odstotka).

Kar se vlaganj v človeški kapital in vseživljenjsko izobraževanje tiče, pa komisija ugotavlja povečanje v deležu odraslih v programih izobraževanja in zmanjšanje števila tistih, ki šolo predčasno zapustijo, s 13 na 11 odstotkov, kar je država podprla s posebnim programom. A potrebne so še spodbude za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, izziv pa ostaja tudi gladek prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela, poudarja komisija.

Slovenija tako na nobenem od omenjenih področij ni dobila ocene, da je prednostne naloge v podobi z EU usklajenih priporočil v celoti uresničila. A komisijino poročilo kaže, da tega ni storila niti nobena druga članica in kar lepo število si jih je prislužilo ugotovitve, da je njihov napredek nezadosten. Zato tudi splošna ocena komisije, da je zaposlovanje Ahilova peta Evrope.

Komisija namreč ugotavlja, da zaposlovanje v EU stagnira, rast produktivnosti pa pada. Stopnja zaposlenosti v EU v povprečju znaša 63 odstotkov - če EU želi doseči cilj 70 odstotkov leta 2010, je treba ustvariti kar 22 milijonov novih delovnih mest, poudarja komisija. Stopnja zaposlenosti med ženskami in starejšimi delavci prav tako stagnira, pri 55 oziroma 40 odstotkih.

Slovenija je pri teh številkah pod povprečjem. Ob že omenjeni nizki stopnji zaposlenih starejših delavcev je tudi splošna raven zaposlenosti padla za 0,8 odstotka in v letu 2003 znašala 62,6 odstotka, navaja komisija. Stopnja brezposelnosti je od leta 2000 padala, a leta 2003 se je povišala za 0,4 odstotka na 6,5 odstotka. Dolgotrajna brezposelnost je razmeroma visoka, 3,4 odstotka. Tudi razlike v regionalni razvitosti so precejšnje, navaja komisija.

Med strukturne probleme trga dela v Sloveniji komisija prišteva še visoko stopnja brezposelnosti med mladimi (15,9 odstotka), nizko stopnjo zaposlenih starejših žensk (14,6 odstotka), nizko stopnjo izobraženosti brezposelnih, povečevanje stopnje iskalcev prve zaposlitve s kvalifikacijami, razmeroma visok delež invalidov med brezposelnimi. Pri tem komisija še dodaja, da je kar 90 odstotkov Romov brez redne zaposlitev.

Takšno oceno je komisija za Slovenijo ponovila tudi v letnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti, ki ga je za petindvajseterico prav tako objavila danes. Kot glavne izzive za države na tem področju pa je navedla odpravo regionalnih razlik in boljšo socialno vključenost starejših, izboljšanje stanovanjske rešitve za najbolj občutljive skupine, integracijo invalidov, etničnih manjšin, ljudi brez dovoljenja za bivanje, kot so imigranti, ter izbrisanih.

Boj proti diskriminaciji ostaja v Sloveniji ena večjih ovir za socialno vključenost, še poudarja komisija, ki izpostavlja tudi potrebo po dvigu starosti za upokojitev in večjo enakost na tem področju med ženskami in moškimi.