|
|
|
|
     |
         |
|
Kaj je CIPS in kakšne so njegove naloge?
Kaj so centri za informiranje in poklicno svetovanje? Centri za informiranje in poklicno svetovanje (v nadaljevanju CIPS-i) so se v Evropi pričeli širiti v šestdesetih letih. Osnovni namen tovrstnih centrov je uporabnikom zagotoviti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere. Te informacije so predvsem: informacije o izobraževalnih programih na srednji, višji in visoki stopnji, o zahtevah in pogojih za vključitev v te programe, o šolah oz. fakultetah, ki te programe izvajajo, o programih usposabljanja in njihovih izvajalcih, o dijaških domovih, o finančnih pomočeh pri študiju, o poklicih (njihovi naravi in zahtevah), o možnostih zaposlitve, o delodajalcih in trgu dela ipd. Centri se v posameznih državah imenujejo različno: Berufsinformazionszentrum (BIZ) v Nemčiji in Avstriji, Careers Centres v Veliki Britaniji, CIO v Franciji itn. Centri se razlikujejo glede na to, kje so locirani, kako so organizirani in financirani, glede na ciljno populacijo, ki so ji namenjeni, glede na to ali nudijo le informiranje ali tudi svetovanje ipd. Manj razlik je glede same vsebine, saj je njihov cilj informirati posameznika o možnostih izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja. Informiranje in svetovanje pri poklicni izbiri je Evropi in tudi v Sloveniji tradicija. Svetovalne službe v šolah in na Zavodu že tradicionalno informirajo in svetujejo šolski mladini ob prehodu iz nižje na višjo stopnjo izobraževanja, na Zavodu pa je vedno več svetovanj za odrasle, povečini brezposelne. V čem je razlika med poklicno-informativnimi centri in omenjenimi t.i. tradicionalnimi oblikami pomoči, ali če vprašanje zastavimo drugače, v čem je njihova dodana vrednost? Tradicionalni pristop, kjer svetovalec opravi diagnozo (t.j. ugotovi lastnosti posameznika) in poda nasvet, ohranja pasivno vlogo svetovanca in ga ne spodbuja k prevzemanju odgovornosti za lastne odločitve. Če gledamo na tak način, poklicno informiranje niti nima take teže, saj naj bi vse pomembne informacije stranki podal svetovalec. Takšna filozofija danes ne more biti osnova za delo s posameznikom. Če želimo, da je posameznik aktivnejši, bolj samostojen pri odločanju, če želimo, da prevzema odgovornost za svoje odločitve, potem mu je treba zagotoviti ustrezne pogoje. Te pogoje zagotavljajo CIPS-i. V njih posameznik najde objektivne in strokovno pripravljene informacije, na osnovi katerih lahko uvidi posledice svoje odločitve in se bolj ustrezno odloči. CIPS-i in Slovenija – pregled dosedanjih aktivnosti pri nas Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in Zavod RS za zaposlovanje posvečata veliko pozornosti aktivni politiki zaposlovanja (APZ). Vse bolj jasno je izražena potreba, da je pri vključevanju brezposelnih v programe APZ poleg potreb v okolju potrebno upoštevati tudi želje in sposobnosti brezposelnih in jih aktivirati za čim bolj samostojno odločanje. Med najbolj ustrezne in učinkovite ukrepe za povečevanje konkurenčnosti delovne sile štejemo vlaganje v človeške vire s pomočjo izobraževanja, usposabljanja, kjer je učinek brez poklicne orientacije znatno manjši. Leta 1996 se je na Zavodu pričel projekt Prenova poklicnega svetovanja. Eden od poglavitnih ciljev projekta je bil izboljšati dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja. Zato je bil leta 1996 ob podpori MDDSZ predlagan projekt Poskusni center za informiranje in poklicno svetovanje – CIPS (Pilot Vocational Information and Counselling Centre – PVICC) in vključen v program PHARE. Čeprav je šlo za ustanovitev regijskega centra, smo si na Zavodu od začetka projekta prizadevali, da bi rezultati koristili uporabnikom po vsej Sloveniji. Prva faza projekta je bila zaključena aprila 1998. Prvi rezultat tega projekta je vzpostavitev neformalne informativne mreže z Ministrstvom za šolstvo in šport, Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, Centrom za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom in drugimi ustanovami, ki lahko podpirajo razvoj sistema poklicnega informiranja.V bodoče bo potrebno te povezave še poglobiti in formalizirati. Izdelana je bila metodologija opisov poklicev (do sedaj je opisanih okrog 360 poklicev). Prvi CIPS je bil odprt 1. decembra 1998 in deluje v okviru Zavoda, Smoletova 12, Ljubljana. Po končanem poskusnem obdobju je bil uveden v redni program dela Zavoda. Namenjen je:
V knjižnici CIPS-a so na voljo naslednje informacije:
Poleg informiranja so v centru na voljo še naslednje storitve:
|
