Raziskava mobilnosti slovenskih delavcev pri iskanju zaposlitve v državah EU/EGS
Center za raziskovanje javnega mnenja (februar 2006)

EURES Zavoda RS za zaposlovanje je s pomočjo virov Evropske Skupnosti naročil izdelavo raziskave o mobilnosti slovenskih delavcev pri iskanju zaposlitve v državah EU/ EGS. Izvajalec raziskave je bil Center za raziskovanje javnega mnenja, pri izvedbi sta sodelovala Tina Volk in Kovačič Matej, strokovna sodelavca CJMMK.  
Vzorec je zajel 967 prebivalcev RS, starih od 18 do 45 let, v telefonski anketi pa so bila anketirancem zastavljena vprašanja o njihovi nameri po zaposlitvi v tujini, ciljnih državah zaposlitve, ovirah in vzpodbudah ter potrebnih informacijah. Povprečna starost anketirancev je bila 32 let, skoraj polovica jih je imela srednjo šolo, 31% pa fakultetno ali višjo izobrazbo. Približno polovica anketirancev ima otroke ter so poročeni oziroma živijo v izvenzakonski skupnosti, tretjina je samskih.
Večina anketirancev (skoraj polovica) se v življenju še ni preselila v drug kraj, dobra četrtina le enkrat, kar kaže na nizko mobilnost vprašanih. Večina (70%) še ni iskala dela v tujini, delo v tujini pa je bilo že ponujeno slabi petini vprašanih. 16% jih je v tujini že delalo. Večina govori kakšen tuj jezik.
Namen raziskave je bil ugotoviti in ovrednotiti okoliščine, ki sprožajo in zavirajo migracijo v tujino oziroma v EU. 
38,6% anketiranih je že razmišljalo o preselitvi v tujino (po večini moški, mlajši, samski, z višje ali visokošolsko izobrazbo), 61.4% pa ne.
V drug kraj Slovenije za daljše ali krajše obdobje bi se bilo pripravljeno preseliti 59% anketirancev. Voziti se izven meja Slovenije je pripravljenih 30 % anketirancev.
Če bi jim bila ponujena primerna zaposlitev, bi se bila pripravljena preseliti v tujino polovica anketirancev.
Ciljne države preselitve po pogostosti odgovorov so: Nemčija, Avstrija in Velika Britanija,;sledijo Švica, Italija in Francija.
73,1% anketirancev bi se preselilo v tujino le, če bi imeli višji dohodek (večinoma za enkrat ali dvakrat višjega), za enak dohodek pa le ena osmina.
Večina (2/3) je pripravljena se preseliti za krajše obdobje (do 1 leta), za stalno pa le 17% anketirancev.
Glavne ovire za mobilnost v tujino so: ločenost od partnerja, otroci in družinska situacija ter urejeno življenje v Sloveniji. Ovire so torej bolj osebne kot sistemske (uradni postopki- pridobivanje del. dovoljenja, urejanje bivališča itd., postopek selitve in nepoznavanje jezika). Bolj so pri odločanju pomembni osebni dejavniki in manj sistemski, na katere država lahko vpliva. 
Najpomembnejše vzpodbude (motivatorji za odhod v tujino) so: partner in družina v tujini, možnosti za izobraževanje, izkušnje prijateljev, znancev, ponudba za zaposlitev v tujini, predhodne izkušnje z bivanjem v tujini in na zadnjem mestu želja delodajalca, da delavec gre v tujino.
Glavni vzroki za selitev so pridobivanje novih delovnih in strokovnih izkušenj, delo v tujini je tudi zanimiva izkušnja.
Manj  so se pripravljeni preseliti v tujino tisti, ki so jim kot vrednote pomembna družina, prosti čas in vera.
Bolj so se pripravljeni preseliti v tujino moški, mlajši, manj vezani na partnerja, višje izobraženi ter tisti, ki imajo prijatelje in sorodnike v tujine. Aktivni uporabniki interneta so se prav tako bolj pripravljeni seliti v tujino.
Pri preselitvi bi anketiranci po vrstnem redu pomembnosti potrebovali informacije o urejanju delovnega  dovoljenja ter bivališča, možnostih zaposlitve na trgu dela, o plačah in davkih, kvaliteti življenja, zdravstvenem, socialnem ter pokojninskem zavarovanju ter o izobraževanju. Več informacij o raziskavi...