Na EURES konferenci so kot predavatelji sodelovali predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavodov za zaposlovanje, predstavniki sindikatov in Gospodarskih zbornic.

Damjana Šarčevič iz Ministrstva za delo družino in socialne zadeve je poudarila, da v prehodnem obdobju na področju prostega gibanja delovne sile Slovenija po načelu vzajemnosti nasproti vsaki posamezni državi EU in EGP uveljavlja enakovredne ukrepe ter se zavzema za čimprejšnjo uveljavitev prostega gibanja delavcev med državami članicami EU, še posebej med sosednjima državama. Tako z Avstrijo kot tudi z Italijo so se v preteklem letu pričele priprave in usklajevanje za pripravo bilateralnega sporazuma na področju zaposlovanja.

Predstavnik obalne sindikalne organizacije Koper Euro Brozič je predstavil sindikalno organizacijo kot nevladno in nestrankarsko, ki sodeluje s slovenskimi in evropskimi sindikalnimi organizacijami ter zagotavlja pogoje dela za vse zaposlene s pomočjo pogajalskih mehanizmov in v sodelovanju z drugimi sindikalnimi organizacijami. Kot najpomembnejše cilje organizacije je predstavil varovanje delavcev in delovnih mest, zagotavljanje novih možnosti zaposlovanja ter trajna in stabilna delovna mesta, ki zagotavljajo ekonomsko osnovo za kvalitetno življenje. Zavzemajo se za širša socialna partnerstva ter promocijo socialne ekonomije, vlogo EURESa pa vidijo kot podporni mehanizem za vzpostavitev evropskega trga delovne sile.

Predstavnik sindikalne organizacije SGIL iz Trsta, največjega sindikata v Italiji, Davide Pignat je predstavil različne pogodbe o zaposlitvi, ki jih sklepajo delodajalci z delavci v Italiji ter zaščito delavcev. Poudaril je, da je trg dela v Italiji razdrobljen in da Zavodi za zaposlovanje v Italiji niso dovolj povezani ter da imajo probleme pri pridobivanju informacij, potrebnih za njihovo učinkovito delo. Posebej je izpostavil problematiko čezmejnih delavcev iz Slovenije ter problem odsotnosti sistema za pomoč delavcem dnevnim migrantom, ki so v Italiji najpogosteje zaposleni na črno. Do največjih problemov prihaja v gradbeništvu, kjer se ne spoštujejo predpisi o varstvu pri delu, zato prihaja do nesreč pri delu. Problem je tudi, da ni učinkovitega nadzora nad izvajanjem nacionalne, še manj pa evropske zakonodaje tako pri zaposlovanju kot tudi pri varstvu pri delu in opravljanju storitev.

Gabriella Dipietro iz Centralne agencije za delo iz Trsta je predstavila konkretne podatke o zaposlovanju slovenskih delavcev v obmejnih področjih Italije. Ti podatki niso zanesljivi, saj izhajajo iz različnih ocen. Prevladujejo nekvalificirani delavci, večina je dnevnih migrantov, glavna področja zaposlovanja pa so: kmetijstvo, pomoč pri opravljanju gospodinjskih opravil, turizem, gradbeništvo, pa tudi ladjedelništvo, zdravstvo in kovinarstvo. V letu 2003 je bilo na območju mest Gorica, Pordenone, Trst in Udine zaposlenih 533 slovenskih delavcev, od tega 381 moških. Največ jih je bilo zaposlenih na območju Gorice in sicer 42%. Po neuradni oceni pa v Italiji dela 7000 slovenskih delavcev. Največji problem je torej zaposlovanje na črno. Cilj regionalni projektov med Italijo in Slovenijo je zato predvsem primerjava zakonodaj obeh držav in izmenjava informacij. V ta namen potekajo oziroma se načrtujejo projekti, ki bodo pospeševali komunikacije na čezmejnih območjih, vključno z izmenjavo informacij o povpraševanju in ponudbi delovne sile. Cilj je stalna mobilnost in stalni pretok informacij ter informativna in svetovalna podpora delavcem migrantom.

Adolf Eigl, predstavnik Štajerske delavske zbornice iz Avstrije, je povedal, da je vloga sindikata v Avstriji zastopanje delavcev (sindikat zastopa svoje člane tudi pred delovnimi sodišči) ter svetovanje delavcem, nadzor nad zakonodajo ter sodelovanje pri pripravi delovno- pravne zakonodaje pa tudi raziskovanje v zvezi s položajem delavcev. Podobno kot v Sloveniji za delovno dovoljenje v Avstriji zaprosi delodajalec pri avstrijskem Zavodu za zaposlovanje. Kvota za delovna dovoljenja se določa na zvezni ravni, pri čemer sodelujejo tudi socialni partnerji.

Čeprav v EU velja prost pretok storitev, sta si Avstrija in Nemčija izborili določene omejitve pri opravljanju storitev npr. slovenskih podjetij z napotenimi delavci v teh dveh državah. To velja predvsem za področje gradbeništva. Avstrija za opravljanje storitev zahteva ti. dovoljenje za napotitev. V zvezi s tem se je razvila razprava o upravičenosti tega dovoljenja glede na načelo prostega pretoka storitev.

Predstavnik Gospodarske zbornice Rok Sotlar je predstavil gospodarsko sodelovanje regije Severne Primorske in Republike Italije ter gospodarsko strukturo regij po območnih zbornicah. Številčno je predstavil podatke o uvozu in izvozu med Slovenijo in Italijo v letu 2003 ter glavne proizvode, ki so v menjavi.

Mag. Jože Protner kot predstavnik Območne gospodarske zbornice Maribor je predstavil gospodarske in neizkoriščene potenciale, priložnosti in vizijo gospodarstva ter strateške cilje gospodarstva Podravja. Poudaril je pomembnost sodelovanja Slovenije z Avstrijo ter glavne probleme, s katerimi se srečujejo. Gospodarska zbornica Maribor je zelo aktivna pri vključevanju v mednarodne projekte, tako na področju turizma in okolju prijaznega ravnanja z odpadki kot tudi na področju premostitve ovir pri gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo ter povezovanju različnih strokovnjakov in partnerjev z obeh dežel.