Besedilo je informativne narave, pripravil pa ga je Zavod RS za zaposlovanje.

Življenjski pogoji

Pregled življenjskih pogojev v Evropi

Kakovost življenja - na vrhu agende EU o socialni politiki

Zaposlovanje v Evropi

Boljše zaposlitvene možnosti v Evropi so ključna prednostna naloga Evropske komisije. Da bi se rešil problem brezposelnosti ter povečala mobilnost med zaposlitvami in regijami, se na ravni EU razvijajo in izvajajo številne pobude v podporo evropski strategiji zaposlovanja. Sem spadata mreža evropskih služb za zaposlovanje - EURES in prihodnji program PROGRESS (2007-2013). Slednji bo nadomestil vse obstoječe programe Skupnosti in proračunske postavke na področju zaposlovanja, socialne vključitve in socialnega varstva, delovnih razmer, enakosti spolov in protidiskriminacije.

Zdravje in zdravstveno varstvo v Evropski uniji

Cilj zdajšnjega Programa EU za javno zdravje je povečati zmožnost EU, da se odzove na čezmejne grožnje za zdravje, ter izboljšati obveščenost in poznavanje najnovejšega razvoja dogodkov na področju javnega zdravja. Na področju zdravstvenega varstva in varstva potrošnikov je bila oblikovana nova strategija, ki še naprej poudarja potrebo po izboljšanju zdravstvene varnosti državljanov in širjenju zdravstvenih spoznanj.

Izobraževanje v EU

Izobraževanje v Evropi ima globoke korenine in je zelo raznoliko. Ministri za šolstvo so se že leta 1976 odločili, da vzpostavijo informacijsko omrežje za boljše poznavanje izobraževalnih politik in sistemov v tedanji devetčlanski Evropski uniji.  To je izražalo načelo, da bi bilo treba v celoti upoštevati posebne značilnosti izobraževalnih sistemov v posameznih državah članicah ter hkrati izboljšati usklajenost vzajemnega delovanja sistemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja. Informacijsko omrežje o izobraževanju Eurydice je bilo formalno vzpostavljeno leta 1980.

Leta 1986 se je pozornost preusmerila od izmenjave informacij k izmenjavi študentov z uvedbo programa Erasmus, ki se pogosto navaja kot ena najuspešnejših pobud EU.

Izkušnje, ki so se zbirale četrt stoletja, so se združile in oblikovale v program Socrates, ki zajema vsa izobraževalna področja za vse starostne in sposobnostne stopnje.

Za lažjo uvedbo evropskega študija na univerze Komisija podpira tudi projekt Jean Monnet, ki ponuja pomoč za ustanovitev stolic Jeann Monnet ter uvedbo stalnih programov in modulov iz evropskega prava, evropske ekonomije, političnih študij evropske zgradbe in zgodovine evropskega združevanja.  Projekt podpira tudi ustanavljanje centrov odličnosti Jean Monnet.

Transport v EU

Schengensko območje

Zračni promet

Vzpostavitev enotnega evropskega trga v zračnem prometu je za potnike pomenila cenejše vozovnice ter večjo izbiro prevoznikov in storitev. EU je določila tudi vrsto pravic, da bi zagotovila pravično obravnavo letalskih potnikov.

Pravice letalskih potnikov

Kot letalski potnik imate določene pravice glede informacij o poletih in rezervacijah, poškodovani prtljagi, zamudah in odpovedanih letih, zavrnjenem vkrcanju, odškodnini v primeru nesreče ali težavah pri potovanju v paketu. Te pravice se uporabljajo za redne in čarterske polete, v notranjem in mednarodnem prometu, z letališča EU ali do letališča EU z letališča zunaj EU, ki jih izvaja letalski prevoznik EU.

Železniški prevoz

Za odpravo obstoječih težav je Evropska skupnost v okviru svoje skupne transportne politike sprejela zakonodajo, da bi pripravila pot za postopno vzpostavitev integriranega evropskega železniškega območja, tako pravno kot tehnično.
Velika finančna podpora se namenja transevropskim projektom, kot so železniška povezava od Lyona do poljske meje z Ukrajino, od Berlina do Palerma, od Pariza do Bratislave in od Varšave do Helsinkov. Nove mednarodne povezave za visoke hitrosti se razvijajo na relaciji Pariz-Bruselj-Köln-Amsterdam ter prek jugozahodne Evrope od Lizbone do Bordeauxa.

Politični sistem

Slovenija je demokratična republika. Njena ustavna ureditev temelji na parlamentarni obliki državne oblasti, ki se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Najvišja predstavniška in zakonodajna institucija je državni zbor (parlament). V Sloveniji parlament sestavljata Državni zbor in Državni svet. Državni zbor je predstavnik vseh državljanov. Šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni s tajnim glasovanjem neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. Mandatna doba državnega zbora in poslancev je štiri leta. Posebne družbene interese zastopa 40 članski Državni svet, ki pri sprejemanju zakonov le sodeluje.

Predsednik republike je izvoljen za obdobje petih let na neposrednih volitvah, ki jih razpiše državni zbor.

Parlamentarne stranke v Sloveniji so: Slovenska demokratska stranka (SDS), Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Socialni demokrati (SD), Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).

Vlada RS je organ izvršilne oblasti in hkrati najvišji organ državne uprave. Sestavljajo jo predsednik in ministri. Vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe. Predsednika vlade izvoli s tajnim glasovanjem državni zbor z večino glasov vseh poslancev. Na predlog predsednika vlade državni zbor imenuje ministre.

Upravni sistem

Uprava je organizirana po resorjih, torej po ministrstvih. Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah (205) in drugih lokalnih skupnostih.

Pravni sistem

• okrožna sodišča (za območje sodnih okrožij in jih je 11);
• višja sodišča (so 4 in sicer v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru);
• vrhovno sodišče s sedežem v Ljubljani.

Okrajna in okrožna sodišča sodijo na prvi stopnji, višja pa na drugi stopnji. Najvišje sodišče v okviru sodne organizacije je vrhovno sodišče. Sodi tudi o pritožbah zoper odločbe v upravnih sporih, izdanih na prvi stopnji.

Ustavno sodišče je najvišji avtonomni organ sodne oblasti v Sloveniji, ki izvršuje ustavno sodno presojo zakonov in drugih pravnih aktov. Njegov položaj je poseben, saj je v razmerju do drugih državnih organov samostojno in neodvisno. Njegova naloga je skrb za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter varstvo človekovih pravic.

Posebna javna služba, ki jo opravljajo notarji, je notariat. Notarji so pooblaščeni za sestavljanje verodostojnih listin o pravnih poslih, o izjavah volje itd.

Policija izvaja svojo dejavnost na območju ene ali več občin, ki se razdeljene na policijske okoliše. Delo policije poteka nepretrgoma 24 ur na dan in je dosegljiva na klicni številki 113.

Dohodki in davki

Če imate v Republiki Sloveniji stalno oziroma začasno prebivališče ali na območju države dosegate obdavčljive dohodke ali ste lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja ste zato davčni zavezanec in imate svojo davčno številko.

Vsi zaposleni in zavarovanci, ki pridobivajo dohodek iz zaposlitve, iz opravljanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, pokojnine, oddajanja premoženja ali kapitala, so zavezanci za plačilo dohodnine. Od osebnih prejemkov plačujejo mesečno akontacijo dohodnine, ki se obračuna pri letni odmeri dohodnine in se od nje odšteje.

Poleg dohodnine fizična oseba v Sloveniji plačuje še davke, prispevke ter druge obvezne dajatve kot so davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila, davek od premoženja, davek na dobitke od iger na srečo, davek na motorna vozila, davek na dodano vrednost, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, okoljsko dajatev ter prispevke za socialno varnost.

Razpoložljivi podatki o neto mesečnih plačah začetnikov in oseb s petletnimi delovnimi izkušnjami, s polnim delovnim časom v letu 2006, ki jih povzemamo po dnevniku Finance, temeljijo pa na ponudbah delodajalcev v bazah zasebnih agencij, so za najbolj iskane poklice naslednje:

V začetku leta 2008 je bila uveljavljena uskladitev plač z rastjo inflacije, zato so navedeni zneski plač vsaj za 6 % višji.

Delavec v letu 2008 plačuje od mesečnih prejemkov iz delovnega razmerja 22,10 % prispevkov za socialno varnost in dohodnino. Akontacija dohodnine se tekom leta obračunava od vseh izplačil kot davčni odtegljaj v odstotku za dohodninski razred glede na vašo davčno osnovo. Sestavljajo jo dohodki in bonitete iz zaposlitve, dohodki iz kapitala (dividende), kadrovske štipendije, v primeru da presegajo znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji in drugi dohodki, zmanjšani za splošno olajšavo, ki znaša 246,63 € mesečno ter ostale osebne olajšave (priznajo se invalidom, osebam starejšim od 65 let, dijakom ali študentom, ki prejemajo dohodke z delom preko študentskega servisa) ter olajšavo za vzdrževane družinske člane (od 181,98 € za enega, 397,81 € za dva, 709,77 € za tri vzdrževane družinske člane).

V letu 2008 znaša akontacija dohodnine 16 % za mesečno davčno osnovo do 598,96 €, 27 % za davčno osnovo od 598,96 € do 1.197,93 € in 41 % za davčno osnovo nad 1.197,93 €.

Po izteku davčnega obdobja 2008 boste iz Davčne uprave v mesecu marcu 2009 na vaš naslov prejeli predhodno izpolnjeno dohodninsko napoved na podlagi podatkov izplačevalcev vaših prihodkov. V kolikor se boste z njo strinjali, bo le ta postala odločba. Na osnovi odločbe boste morali doplačati premalo plačano dohodnino med letom ali pa vam bo Davčna uprava vrnila sredstva na vaš transakcijski račun, če ste med letom plačali preveč.

Delodajalci pri izplačilu plač plačujejo prispevke za zdravstveno, porodniško, pokojninsko in invalidsko, zaposlovanje in zavarovanje za brezposelnost ter za nesreče pri delu skupaj 16,10 %.

Delodajalci - pravne in fizične osebe, ki izplačujejo plače plačujejo tudi davek na izplačane plače. Davek se obračunava in plačuje od bruto plač po stopnjah glede na višino mesečne bruto plače zaposlenega, ki v letu 2008 presegajo 688,54 € po stopnjah 1,1 %, 2,3 % in, 4,4 % . V letu 2009 bo davek na izplačane plače ukinjen.

Davek na dodano vrednost se plačuje od prometa blaga, prometa storitev in uvoza blaga. Splošna stopnja je 20 %, znižana stopnja pa 8,5 %. Po znižani stopnji 8,5 % se obračunava in plačuje DDV od hrane, dobave vode, zdravil, knjig, vstopnin za umetniške prireditve itd.

Življenjski stroški

Povprečne drobnoprodajne cene nekaterih pomembnejših izdelkov v marcu 2008, znašajo: beli kruh 1,94 €/kg, goveje meso brez kosti, stegno 7,28 €/kg, navadno mleko 3,5 % maščobe 0,76 €/l, krompir 0,58 €/kg, kristalni sladkor 0,12 €/kg, dnevna tarifa električne energije 0,11 €/kWh, neosvinčeni motorni bencin 95-oct 1,08 €/l, zemeljski plin za ogrevanje 0,62 €/Sm3, prehranjevanje v restavraciji (juha, glavna jed, sladica) 7,33 €.

Nastanitev

Večina nepremičnin v Sloveniji (okoli 87,0 %) je v privatni lasti. Ko boste iskali namestitev, se lahko obrnete na zasebne agencije, ki pokrivajo območje celotne Slovenije in posredujejo pri nakupu, oddaji ali prodaji nepremičnin ali pa sledite oglasom v tiskanih medijih in na internetu.

Če boste stanovanje najeli, sklenete z lastnikom stanovanja pogodbo o najemu stanovanja, ki jo je potrebno overiti pri notarju. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen ali določen čas, ki mora biti v pogodbi jasno določen. Odpovedni rok za najemnika stanovanja je 90 dni.

Cene nepremičnin kot tudi najemnine za stanovanja so odvisne od velikosti, lege in opremljenosti stanovanja ter starosti stanovanjske enote. Cene so najvišje v Ljubljani in okolici, na Primorskem in na Gorenjskem. V ceno najemnine stanovanja navadno niso vključeni tekoči stroški stanovanja (elektrika, plin, voda, ogrevanje, telefon, odvoz smeti). Depozit se ponavadi plača v višini treh najemnin stanovanja.

Cene hiš v Ljubljani za m2 so v povprečju približno 1.978 €, v njeni okolici pa 1.324 €. Najemnine za stanovanja v Ljubljani so v povprečju: sobe 181 €, garsonjera 417 €, enosobno stanovanje 494 €, dvosobno 727 € in trisobno 1.075 €.

Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji izvajajo zdravstveni domovi in lekarne. Zdravstveni dom ima organizirano preventivno zdravstveno varstvo (odraslih, otrok, mladostnikov), nujno medicinsko pomoč, patronažno varstvo, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Poleg zdravstvenih domov lahko opravljajo primarno zdravstveno dejavnost tudi zasebni zdravniki, različni specialisti, terapevti in negovalci. Vsakdo si sam izbere splošnega zdravnika, zobozdravnika, ženske pa tudi ginekologa. Lekarne, kjer dobite zdravila, so običajno na isti lokaciji kot zdravstveni domovi. Zdravila brez recepta prav tako lahko kupite le v lekarnah.

Specialistična ambulantna dejavnost obsega diagnostiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano. Bolnišnice so splošne ali specialne. Bolnik se zglasi v splošni ali specialni bolnišnici na podlagi napotnice osebnega zdravnika. Najzahtevnejše ambulantno in specialistično zdravljenje opravljajo klinike in inštituti. Specialistično zdravljenje je v večini primerov brezplačno, za določene storitve pa so potrebna doplačila, zlasti pri zasebnikih.

Klicna številka za nujno zdravniško pomoč in prevoz z reševalnim vozilom je 112.

V Sloveniji lahko uveljavljate potrebne zdravstvene storitve z Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oziroma drugim ustreznim potrdilom ali kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo prejme vsakdo, ki je obvezno zdravstveno zavarovan v Sloveniji. Veljavnost kartice potrjuje vsak sam na samopostrežnih terminalih, ki so nameščeni v zdravstvenih ustanovah. Več o tem v poglavju Zdravstvena kartica

Izobraževalni sistem

Slovenski izobraževalni sistem omogoča v javnih in zasebnih izobraževanih ustanovah pridobitev osem ravni izobrazbe (klasifikacija ISCED) in sicer:

V Sloveniji se izobraževanje financira skoraj v celoti iz državnega proračuna, manjši del tudi iz občinskih proračunov. Država financira javne šole in zasebne šole s koncesijo. Šolsko leto se začne po letnih počitnicah, ki trajajo do 31. avgusta, za študente do 30. septembra.

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je brezplačno in traja 9 let. Izvajajo ga javne in zasebne osnovne šole. V prvi razred se lahko vpisujejo otroci stari 6 let. Obdobje osnovne šole je razdeljeno na triade. Za prvo triado je značilno pisno ocenjevanje in poteka od 1. do 3. razreda. Druga triada poteka od 4. do 6. razreda. Za tretjo triado so značilni izbirni predmeti in poteka od 7. do 9. razreda. Učenci zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno zaključijo 9. razred osnovne šole.

Po končani osnovni šoli skoraj 98,0 % učencev nadaljuje s srednješolskim izobraževanjem, ki poteka v poklicnih šolah, srednjih strokovnih šolah in gimnazijah. Vsi navedeni programi so brezplačni. Srednješolski programi trajajo od 2,5 do 5 let in omogočajo zaposlitev ali nadaljnje šolanje v višjih strokovnih šolah ali visokošolskih zavodih. Gimnazija pripravlja dijake za nadaljevanje študija v visokem šolstvu in se konča z maturo, ki je oblika zunanjega preverjanja znanja. Šolanje na gimnaziji traja 4 leta. Razen vpisa na univerzo matura omogoča vpis tudi v programe višjega in visokošolskega strokovnega izobraževanja. Srednješolsko izobraževanje, ki daje poklicno oziroma strokovno izobrazbo, pripravlja vajence in dijake na opravljanje poklica. Izobraževanje po programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja se konča z zaključnim izpitom, po programih srednjega strokovnega izobraževanja pa s poklicno maturo. Uspešno izobraževanje po teh programih omogoča vključitev v programe višjega in visokošolskega strokovnega izobraževanja. Za vpis na univerzo morajo ti kandidati uspešno opraviti program maturitetnega tečaja (ki traja 1 leto in omogoča priprave na maturo) in maturo.

Izobraževanje v višjih strokovnih šolah poteka po dveletnih programih, ki so praktično naravnani in prav po tem se razlikujejo od visokošolskega študija. Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Po končanem šolanju diplomanti pridobijo višjo strokovno izobrazbo.

Slovenija ima štiri univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici). V okviru visokošolskega izobraževanja ločimo programe za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki trajajo od štiri do šest let ter programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki trajajo tri leta. Študij po prenovljenih študijskih programih v skladu z načeli Bolonjske deklaracije pa potekajo na dveh ravneh: kot univerzitetni študijski programi prve stopnje ali visokošolski strokovni študijski programi prve stopnje in programi na drugi stopnji oz. podiplomski ravni.

Osrednja ustanova za razvoj, raziskovanje in svetovanje na področju izobraževanja odraslih ter vseživljenjskega učenja je Andragoški center Slovenije. Nudi informacije in svetovanje odraslim, ki bi se radi vključili v izobraževanje.

V času vajeništva in izobraževanja v srednješolskih, dodiplomskih in podiplomskih programih se lahko dijaki in študenti prijavijo na razpise štipendij, ki jih objavijo delodajalci in druge ustanove v pomladanskih mesecih v dnevnem časopisju. Zakon o štipendiranju, ki ga izvaja Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje, na svoji spletni strani informira o vseh možnostih, postopkih in pogojih za pridobitev državnih, kadrovskih in Zoisovih štipendij, ki so dopolnilni prejemek namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. Zanje lahko zaprosijo tudi dijaki in študenti iz držav članic Evropske unije, ki se na podlagi različnih programov študijskih izmenjav izobražujejo v Sloveniji vsaj en semester.

Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije delodajalcev. Najnižji znesek za dijaka znaša 36 € in za študenta 54 € mesečno, z vsemi dodatki za uspeh, deficitarnost, povečane stroške zaradi prevoza ali bivanja pa ne sme preseči zneska minimalne plače.

Kulturno in družbeno življenje

Kulturno življenje v Sloveniji je zelo razgibano. Na nacionalni ravni deluje v Sloveniji poleg dveh opernih in baletnih hiš veliko gledaliških ustanov.

Na področju likovne umetnosti sta najpomembnejši Narodna galerija in Moderna galerija v Ljubljani, na področju klasične glasbe pa je najbolj znan orkester Slovenske filharmonije.

Slovenija ima bogato razvejano mrežo kulturnih organizacij in društev. Poleg tega se vsako leto v turističnih krajih Slovenije zvrsti veliko število prireditev in dogodkov. Med prireditvami so tudi zelo številne manjše lokalne prireditve z zgodbami iz vsakdanjega življenja, iz delovnih in življenjskih običajev in iz zgodovine. Med oživljanje tradicionalnih ljudskih običajev spada: jurjevanje, kurentovanje, furmanski praznik, dnevi narodnih noš, viteške grajske igre…

Pri individualnih športih so v ospredju alpinizem, planinarjenje, smučanje, plavanje in kolesarjenje, pri skupinskih športih pa prevladujejo predvsem nogomet, rokomet, košarka in odbojka. Tako odrasli kot otroci se lahko vključijo v športna društva, kjer imajo raznovrstne programe rekreacije. Njihovo izgradnjo in posodobitev financira država oziroma lokalna skupnost. Veliko objektov je tudi zasebnih. V Sloveniji je tako več kot 4.700 športnih društev. Ena izmed najbolj priljubljenih oblik družinske rekreacije (zlasti od maja do novembra, ob koncih tedna) je planinarjenje in družinski izleti v okoliške kraje.

Rojstvo

V Sloveniji večina žensk rodi v porodnišnicah. Bivanje matere in otroka je v porodnišnicah v času rojstva in po rojstvu brezplačno. Rojstvo se v 15 dneh prijavi matičarju matičnega območja, kjer se je otrok rodil. Zdravstvena organizacija prijavi rojstvo s pisno prijavo, v drugih primerih pa je rojstvo prijavljeno s potrdilom zdravnika ali babice oziroma ustno z izjavo tistega, ki je prvi izvedel za otrokovo rojstvo. Če se otrok rodi v tujini, se vpiše v matični register v Republiki Sloveniji na podlagi izpiska iz matične knjige pristojnega tujega organa. Rojstvo se vpiše v rojstno matično knjigo.

Poroka

V Sloveniji lahko pri upravni enoti registrirate tudi istospolno partnersko skupnost. Izvenzakonska skupnost je v Sloveniji izenačena z zakonsko.

Smrt

Svojci živeči na naslovu zadnjega prebivališča umrle osebe, bodo povabljeni na sedež matičnega območja zaradi sestave osmrtnice, ki se posreduje pristojnemu sodišču zaradi uvedbe zapuščinskega postopka po umrlem.

Prevoz

Slovenija meji na Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško in je zaradi svoje geografske lege lahko dostopna. Prometna struktura v Sloveniji je dobro razvita. Ceste in oznake so solidne, ob cestah so počivališča in gostilne s prenočišči ali moteli. Ob glavnih cestah je večina črpalk odprta neprekinjeno. Če ste na cesti v težavah, lahko pokličete telefonsko številko 1987; na avtocesti so telefoni na razpolago voznikom na vsaka 2 km. Za vožnjo po avtocestah je potrebno plačati cestnino.

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways z rednimi linijami povezuje glavna evropska mesta. Tako je Ljubljana povezana s Frankfurtom, Munchnom, Dunajem, Zurichom, Brusljem, Parizom, Londonom, Dublinom, Manchestrom, Amsterdamom, Kopenhagnom, Moskvo, Splitom, Sarajevom, Skopjem, Ohridom, Tirano, Tel Avivom, Podgorico, Prištino in Carigradom.

V Slovenijo se lahko pripeljete z direktnimi vlaki iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Jugoslavije in Makedonije. Sodoben in udoben vlak Intercity povezuje v Sloveniji obe največji mesti Ljubljano in Maribor, v mednarodnem prometu pa vozi na progi Zagreb-Ljubljana-Salzburg-München. Posebni vlaki vozijo potnike v zdravilišča (Atomske toplice, Laško, Vodni park Bohinj, BTC City, vodno mesto Atlantis) in v zimskem času v smučarske centre (Pohorje, Vogel, Komna, Kobla). Za prevoze v mednarodnem prometu so uporabnikom na razpolago vlaki, ki so povezani v mrežo hitrih vlakov.

Luka Koper predstavlja najkrajšo transportno pot povezovanja trgovskih središč v Srednji in Vzhodni Evropi z deželami Sredozemlja. V Sloveniji so tri marine: v Izoli, Kopru in v Portorožu. Rednega potniškega prometa po morju ni, razen linije Izola- Benetke, v času od marca do novembra.

Avtobusni promet poteka na mestni, primestni, medkrajevni in mednarodni ravni. Mestni promet je zagotovljen vse dni v letu, vendar v različnem obsegu, saj je vozni red prilagojen šolskemu koledarju in poletnim počitnicam.

Slovenci se večinoma vozijo na delo in po opravkih z osebnimi vozili, kar povzroča ob prometnih konicah v večjih mestih cestne zastoje. Februarja 2007 je bilo registriranih 1.060.561 motornih vozil. V Slovenijo se lahko pripeljete skozi Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.

Prometni predpisi so usklajeni z evropskimi standardi, vendar si je koristno zapomniti nekaj posebnosti. Motorna vozila morajo imeti vedno prižgane zasenčene luči, tudi podnevi. Meglenke so dovoljene, ko je vidljivost pod 50 m. Tujim voznikom svetujemo, naj imajo v vozilu komplet nadomestnih žarnic, ki je sicer obvezen za slovenske voznike.

Dovoljena količina alkohola v krvi je 0,50 g/l za voznike osebnih avtomobilov in motocikliste in 0,00 g/l za poklicne voznike.

Prometne informacije za Slovenijo so 24 ur na dan dostopne na Prometno-informacijskem centru DARS-a ali na AMZS.