Določbe EU o socialni varnosti zajemajo države članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (Norveško, Islandijo in Lihtenštajn).

Določbe Skupnosti o socialni varnosti

Čeprav ni enotnega evropskega sistema socialne varnosti, je EU sprejela skupne predpise na področju socialne zaščite. Sem spada uskladitev nacionalnih sistemov socialne varnosti brez prizadevanj za uskladitev nacionalnih predpisov. Evropska zakonodaja je določila skupna pravila in načela, ki jih morajo upoštevati nacionalni lokalni organi in ustanove socialne varnosti, ter ne nadomeščajo, temveč dopolnjujejo določbe držav članic o socialni varnosti.

Cilj skupnih določb o socialni varnosti je:
- spodbujati prosto gibanje delavcev z zagotavljanjem enake obravnave državljanov EU po različnih zakonodajah;
- zagotoviti socialno zaščito zaposlenih in samozaposlenih oseb (ter njihovih družin) v tisti državi EU, v kateri opravljajo svojo dejavnost;
- zagotoviti upoštevanje vseh dob zaposlitve in hkrati preprečiti prekrivanje sistemov socialne varnosti.

Uporaba skupnih določb

- dajatve za materinstvo in bolezen,
- družinske dajatve,
- dajatve za nezgode na delovnem mestu,
- starostne in invalidske pokojnine,
- dajatve za preživele družinske člane,
- dajatve za brezposelnost.

Kdo ima lahko koristi od socialne zaščite v EU?

Dajatve socialne varnosti, ki so na voljo v drugih državah članicah, so predvidene v skupnih določbah EU ter se uporabljajo za naslednje skupine ljudi:
- delavce, ki so državljani države članice EU in ki so ali so bili zavarovani po zakonodaji te države članice, ter za člane njihovih družin;
- upokojence, ki so državljani države članice EU;
- državljane tretjih držav, ki so zavarovani po zakonodaji države članice;
- osebe brez državljanstva in begunce ter njihove družine, če delajo v EU in so zavarovani po zakonodaji ene od držav članic EU.

Priključitev delavcev migrantov k nacionalnim sistemom socialne varnosti

Če državljan EU dela v drugi državi članici, je pomembno določiti, kateri nacionalni sistem socialne varnosti se zanj uporablja - ali sistem države, v kateri je zavarovan, ali države, v kateri opravlja svoj poklic. Da se prepreči, da bi imel delavec dvojno zavarovanje ali da bi bil brez socialne varnosti, je treba sprejeti določena pravila, ki določajo osnovna načela priključitve k enemu in/ali drugemu sistemu.

Prejemanje pokojnine v drugi državi članici

Državljani EU imajo pravico, da se upokojijo v drugi državi članici. Države, v katerih je delavec plačeval pokojninske prispevke, si na podlagi dobe zaposlitve delijo sorazmerno odgovornost za plačevanje te pokojnine.

Sistem socialne varnosti v Sloveniji

Socialna varnost v Sloveniji temelji na plačevanju prispevkov, ki jih vsi zaposleni in samozaposleni plačujemo v sistem socialne varnosti. Višina prispevkov, ki jih plačuje tako delodajalec kot tudi delojemalec je določena z Zakonom o plačevanju prispevkov za socialno varnost.

Prispevke za socialno varnost kot davčni odtegljaj plačuje deloma delodajalec in tudi delavec ob izplačilu mesečne plače. Osnova je bruto plača. Stopnje prispevkov delodajalca in delavca (v oklepaju) so:

V Sloveniji je mogoče za večji obseg pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja skleniti tudi individualno ali kolektivno prostovoljno zavarovanje, ki ga omogočajo kapitalski skladi. Vstop v dodatna zavarovanja, pravice in obveznosti ter postopki za uveljavitev nadstandardnih storitev so del poslovne politike ponudnikov zavarovalnih storitev, ki imajo s strani Agencije za zavarovalni nadzor ustrezno licenco.

Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju. Prostovoljno pa se za primer brezposelnosti lahko zavarujejo: samostojni podjetniki, samozaposlene osebe ter v določenih primerih osebe lastniki gospodarskih družb, ter slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi in njihovi zakonci.
 

Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti so:

- denarno nadomestilo;
- povračilo prevoznih in selitvenih stroškov;
- pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja v času upravičenosti do denarnega nadomestila.

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača, ki ste jo prejemali v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti in znaša prve tri mesece prejemanja 70 %, v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove. Določeno je tudi najvišje in najnižje denarno nadomestilo.

Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od dolžine dopolnjenega zavarovanja:

Denarno nadomestilo vam v primeru, da na zavodu vložite zahtevo za uveljavitev te pravice v roku 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja, pripada z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja.

V času prejemanja denarnega nadomestila ste zavarovani za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko varstvo.

V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje obvezno in prostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanja izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavarovanci v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja so vse zaposlene in samozaposlene osebe in vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino s strani slovenskega nosilca zavarovanja. Status zavarovane osebe lahko pridobijo tudi družinski člani zavarovanca, če nimajo možnosti vstopa na drugi podlagi.

Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovanim osebam lahko zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v celoti ali pa delno, kar je odvisno od storitve. Obvezno zdravstveno zavarovanje vključuje bolniško zavarovanje, zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, zavarovanje za poškodbe nastale pri delu ter poklicne bolezni.

Nadomestilo za čas bolniškega staža

Za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki vam omogoča pridobitev dodatnih pravic, se odločate sami.Vanj je vključena večina prebivalcev. Priporočljivo je, da se zavarujete za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice.

Družinski prejemki, ki jih lahko uveljavite pri centru za socialno delo so:

Porodniški dopust traja skupaj 105 dni. Bodoča mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim porodom. V tem času prejema porodniško nadomestilo. Višina nadomestila se določi na podlagi povprečnih plač prejetih v zadnjih 12 mesecih.

Oče ima pravico do očetovskega dopusta, ki traja 90 dni. Prvih 15 dni mora izrabiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, ostalega lahko izrabi v obliki polne odsotnosti z dela do 3. leta starosti otroka. Očetovsko nadomestilo za 15 dni ob rojstvu otroka znaša 100% nadomestila povprečne plače očeta. Za preostalih 75 dni pa oče ne prejema nobenega nadomestila, vendar so v času koriščenja očetovskega dopusta plačani prispevki za socialno varnost v višini minimalne plače.

Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, ki traja 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta. Višina nadomestila za nego in varstvo otroka se določi na podlagi povprečnih plač, ki jih je upravičenec prejemal v zadnjih 12 mesecih. Višina nadomestila ne sme presegati 2,5 kratnika povprečne bruto plače.

Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dodatni prejemek za preživljanje vzgojo in izobraževanje, ki je odvisen od dohodka na družinskega člana. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v RS v preteklem koledarskem letu. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred – upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu.

Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavljate kadar koli pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno bivališče. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji je obvezno in enotno za vse zavarovance. S plačevanjem mesečnega prispevka od vaše plače za pokojninsko in invalidsko zavarovanje boste imeli urejeno obvezno zavarovanje. Če pa si želite zagotoviti dodatno socialno varnost v obdobju po upokojitvi, se lahko dodatno zavarujete pri pooblaščenih pokojninskih družbah, vzajemnih pokojninskih skladih in zavarovalnicah. Zavarujete se lahko individualno ali kolektivno preko delodajalca, pri katerem ste zaposleni.

Starostna pokojnina

Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so:
- starost 58 let, ki je za oba spola enaka ter dopolnjenih 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska);
- 20 let pokojninske dobe (za oba spola) in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska);
- 15 let zavarovalne dobe (za oba spola) in starost 65 let (moški) oziroma 63 let (ženska).
V prehodnem obdobju se postopno zvišujejo pogoji starosti in dosežene pokojninske dobe le ženskam. Tako so minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2008 za ženske:

Polno pokojnino boste prejemali ob izpolnjevanju obeh pogojev – dopolnjene pokojninske dobe in dosežene polne starosti za upokojitev.

Invalidska pokojnina

Če vam je kot zavarovancu na podlagi odločbe pristojne komisije ZPIZ ugotovljena invalidnost in niste več zmožni za delo s polnim delovnim časom, imate pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega ter obenem do prejemanja delne invalidske pokojnine.

Vdovska pokojnina

• če je do smrti zavarovanca, po katerem ji(mu) gre pravica, dopolnil(a) starost 53 let;
• če je bil(a) do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po zavarovančevi smrti ali
• če ji(mu) je po zavarovančevi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

Družinska pokojnina

Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

E obrazci so bili uvedeni z namenom, da boste lahko kot delavec-migrant ohranjali svoj socialni položaj in pravice ne glede na to, da ste delali v različnih državah Evropske unije. Obrazci so standardizirane oblike in enotne vsebine v vseh državah članicah.

E-obrazci so oštevilčeni in sicer po sledečem sistemu:

- serija E-100 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova bolezni in materinstva (obrazci od 101 do 102 – se uporabljajo v primeru napotitve) in za uveljavljanje dajatev ob smrti,
- serija E-200 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- serija E-300 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova dajatev za brezposelnost,
- serija E-400 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova družinskih dajatev.

Če ste napoteni delavec, vam pristojni nosilec zdravstvenega zavarovanja pred odhodom na delo v drugo državo izda obrazec E-101, na podlagi katerega lahko uveljavljate zdravstvene storitve v državi napotitve. Enak obrazec boste prejeli, če nameravate opravljati storitve v drugi državi članici kot samozaposlena oseba.Tak obrazec se izdaja za obdobje enega leta. V primeru, da pristojni organ po preteku enoletnega obdobja odobri podaljšanje napotitev, se vam izda obrazec E-102.

Obrazec E-106 služi kot potrdilo o pravici do storitev za primer bolezni in materinstva za tiste osebe, ki prebivajo v državi, ki ni pristojna država. Tak obrazec se bo izdal tudi upokojencu, ki bo prenesel svoje prebivališče v drugo državo ali pa za ta obrazec zaprosijo študentje, ki študirajo v drugi državi članici.

Obrazec E-109 je potrdilo za prijavo družinskih članov zaposlene ali samozaposlene osebe. Ti družinski člani prav tako uživajo enak obseg storitev iz zdravstvenega zavarovanja kot zaposlena ali samozaposlena oseba.

E-119 – je potrdilo o pravici do storitev iz naslova zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za materinstvo za brezposelne osebe in njihove družinske člane.

Obrazec E-303 se vam izda kot brezposelni osebi, če odidete v drugo državo članico z namenom iskanja zaposlitve. Če prejemate denarno dajatev, ta obrazec predložite pristojnemu nosilcu zavarovanja za brezposelnost v državi, kamor odidete. V Sloveniji ta obrazec predložite Zavodu RS za zaposlovanje, kjer se lahko prijavite kot brezposelna oseba in ob izpolnitvi pogojev, prejemate svojo dajatev za brezposelnost.

Obrazec E-303/2 izpolni nosilec izvajanja zavarovanja za brezposelnost tiste države, v katero odidete in v kateri se tudi prijavite kot iskalec zaposlitve. Z izmenjavo teh obrazcev se vam v državi, v kateri se prijavite kot iskalec zaposlitve, omogoči prejemanje dajatve za brezposelnost.

Vse obrazce za uveljavljanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja si izmenjujejo le pristojni nosilci za izvajanje pokojninskega zavarovanja.

Kdo je upravičen do evropske kartice zdravstvenega zavarovanja?

Ugodnosti

Na splošno vsebuje ta "pametna kartica" samo osnovne informacije, kot so ime in priimek ter datum rojstva imetnika kartice, ne vsebuje pa zdravstvenih podatkov. Je enostavna za uporabo in lahko prepoznavna. Poleg tega so informacije predstavljene na standardiziran način, da se lahko preberejo na glede na jezik.

Kaj je "pametna kartica"?

"Pametna kartica" je plastična kartica žepne velikosti, ki je taka kot običajna bančna ali kreditna kartica.
Pametne kartice imajo na sprednji strani majhen zlat čip. Ko se vstavi v poseben bralnik, čip vzpostavi stik z električnimi konektorji, ki lahko preberejo informacije na čipu in napišejo informacije v odgovor.

Katere informacije so shranjene na moji zdravstveni kartici?

Kje sprejmejo mojo zdravstveno kartico?
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja se lahko uporabi za prejem vseh vrst zdravstvenih storitev, bodisi pri splošnem zdravniku, v bolnišnici ali lekarni. Države članice EU so odgovorne za uvedbo in razdeljevanje zdravstvenih kartic ter tudi za zagotovitev bralnikov kartic vsem zadevnim zdravstvenim ustanovam.

Uporaba evropske kartice zdravstvenega zavarovanja v tujini

Začasno nadomestno potrdilo

Oblika evropske kartice zdravstvenega zavarovanja

Pri izdaji zdravstvene kartice se lahko vsaka država članica odloči za eno od možnih različic.