|
|
|
|
     |
         |
|
Socialna varnost in zavarovanja Sistem socialne varnosti v Sloveniji Zavarovanje za primer brezposelnosti
Socialnovarnostne razmere - ključno vprašanje za posameznike, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja Spoštovanje načela prostega gibanja delavcev zahteva jasno zavezanost vseh držav članic EU, da zagotovijo delavcem migrantom, ki opravljajo svoj poklic v drugi državi članici, da imajo pravico do enakih ugodnosti socialne varnosti kot lokalni delavci. Zagotavljanje socialne zaščite državljanom EU, ki delajo zunaj svoje države stalnega prebivališča, je ključno vprašanje Evropske unije. Določbe EU o socialni varnosti zajemajo države članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (Norveško, Islandijo in Lihtenštajn). Določbe Skupnosti o socialni varnosti Sistemi socialne varnosti v državah EU še vedno kažejo precejšnje razlike, zaradi katerih je treba uskladiti predpise o socialni varnosti. Skupna pravila, ki zagotavljajo dostop do socialnih dajatev, so pomembna, da se prepreči slabši položaj evropskih delavcev, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja. Zasnovana so tako, da preprečujejo tveganje, da bi bili državljani EU dvakrat zavarovani ali da bi izgubili svoje ugodnosti iz socialnega zavarovanja, ko bi se preselili v drugo državo. Čeprav ni enotnega evropskega sistema socialne varnosti, je EU sprejela skupne predpise na področju socialne zaščite. Sem spada uskladitev nacionalnih sistemov socialne varnosti brez prizadevanj za uskladitev nacionalnih predpisov. Evropska zakonodaja je določila skupna pravila in načela, ki jih morajo upoštevati nacionalni lokalni organi in ustanove socialne varnosti, ter ne nadomeščajo, temveč dopolnjujejo določbe držav članic o socialni varnosti. Cilj skupnih določb o socialni varnosti je:- spodbujati prosto gibanje delavcev z zagotavljanjem enake obravnave državljanov EU po različnih zakonodajah; - zagotoviti socialno zaščito zaposlenih in samozaposlenih oseb (ter njihovih družin) v tisti državi EU, v kateri opravljajo svojo dejavnost; - zagotoviti upoštevanje vseh dob zaposlitve in hkrati preprečiti prekrivanje sistemov socialne varnosti. Uporaba skupnih določb Skupni predpisi se ne uporabljajo za vse nacionalne zakonodaje o socialni varnosti. Vključene so naslednje ugodnosti:
- dajatve za materinstvo in bolezen, Kdo ima lahko koristi od socialne zaščite v EU?
Dajatve socialne varnosti, ki so na voljo v drugih državah članicah, so
predvidene v skupnih določbah EU ter se uporabljajo za naslednje skupine
ljudi: Priključitev delavcev migrantov k nacionalnim sistemom socialne varnosti Če državljan EU dela v drugi državi članici, je pomembno določiti, kateri nacionalni sistem socialne varnosti se zanj uporablja - ali sistem države, v kateri je zavarovan, ali države, v kateri opravlja svoj poklic. Da se prepreči, da bi imel delavec dvojno zavarovanje ali da bi bil brez socialne varnosti, je treba sprejeti določena pravila, ki določajo osnovna načela priključitve k enemu in/ali drugemu sistemu. Prejemanje pokojnine v drugi državi članici Državljani EU imajo pravico, da se upokojijo v drugi državi članici. Države, v katerih je delavec plačeval pokojninske prispevke, si na podlagi dobe zaposlitve delijo sorazmerno odgovornost za plačevanje te pokojnine.
Sistem socialne varnosti v Sloveniji Socialna varnost v Sloveniji temelji na plačevanju prispevkov, ki jih vsi zaposleni in samozaposleni plačujemo v sistem socialne varnosti. Višina prispevkov, ki jih plačuje tako delodajalec kot tudi delojemalec je določena z Zakonom o plačevanju prispevkov za socialno varnost. Delodajalec vas je v osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dolžan prijaviti v matično evidenco zavarovancev. Samostojni podjetnik sam vloži prijavo v zavarovanje kot zavezanec za prispevek, ko prične opravljati dejavnost. Matično evidenco zavezancev za prispevek in zavarovancev vodi za vse vrste zavarovanj v sistemu socialne varnosti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izpolnjevanje obveznosti vplačila prispevkov nadzira Agencija za javnofinančne evidence Slovenije. Prispevke za socialno varnost kot davčni odtegljaj plačuje deloma delodajalec in tudi delavec ob izplačilu mesečne plače. Osnova je bruto plača. Stopnje prispevkov delodajalca in delavca (v oklepaju) so:
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 % (15,50 %) Skupaj delodajalec 16,10 % in delavec 22,10 % V Sloveniji je mogoče za večji obseg pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja skleniti tudi individualno ali kolektivno prostovoljno zavarovanje, ki ga omogočajo kapitalski skladi. Vstop v dodatna zavarovanja, pravice in obveznosti ter postopki za uveljavitev nadstandardnih storitev so del poslovne politike ponudnikov zavarovalnih storitev, ki imajo s strani Agencije za zavarovalni nadzor ustrezno licenco.
Zavarovanje za primer brezposelnosti
Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejo delavci v delovnem
razmerju. Prostovoljno pa se za primer brezposelnosti lahko zavarujejo:
samostojni podjetniki, samozaposlene osebe ter v določenih primerih
osebe lastniki gospodarskih družb, ter slovenski državljani v delovnem
razmerju z delodajalcem v tuji državi in njihovi zakonci. Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti so:- denarno nadomestilo;- povračilo prevoznih in selitvenih stroškov; - pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja v času upravičenosti do denarnega nadomestila. Pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavite, če ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za primer brezposelnosti in če ni na voljo ustrezne zaposlitve. Pravico ohranite, če aktivno iščete zaposlitev in ste na razpolago za zaposlitev ter če izpolnjujete druge obveznosti. Pravica do denarnega nadomestila miruje, če sklenete delovno razmerje za določen čas, krajši od 12 mesecev, če se vključite v izobraževanje preko Zavoda RS za zaposlovanje, če začnete prejemati denarno nadomestilo iz naslova starševstva, če se vključitve v javna dela oz. v drugih razlogih, opredeljenih v zakonu. V primeru da odidete v drugo državo članico Evropske unije, pa imate pod določenimi pogoji pravico, da se vam nadomestilo izplačuje v času, ko v tej državi iščete službo. Pravico do denarnega nadomestila v Sloveniji lahko uveljavite, če ste bili predhodno v zadnjih 18 mesecih zaposleni pri enem ali več delodajalcih vsaj 12 mesecev. Če ste kot brezposelna oseba opravljali sezonsko delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, imate pravico do denarnega nadomestila, če imate po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača, ki ste jo prejemali v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti in znaša prve tri mesece prejemanja 70 %, v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove. Določeno je tudi najvišje in najnižje denarno nadomestilo.Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od dolžine dopolnjenega zavarovanja:
Denarno nadomestilo vam v primeru, da na zavodu vložite zahtevo za uveljavitev te pravice v roku 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja, pripada z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja.Če se zaposlite, če izpolnite pogoje za pridobitev pokojnine, če kršite v zaposlitvenem načrtu dogovorjene obveznosti, (odklonite zaposlitev ali vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, ne iščete aktivno zaposlitve, niste na razpolago za zaposlitev, delate na črno itd.) ali če se odjavite sami oziroma vas Zavod za zaposlovanje preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, vam preneha pravica do denarnega nadomestila. V času prejemanja denarnega nadomestila ste zavarovani za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko varstvo.
V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje obvezno in prostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanja izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavarovanci v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja so vse zaposlene in samozaposlene osebe in vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino s strani slovenskega nosilca zavarovanja. Status zavarovane osebe lahko pridobijo tudi družinski člani zavarovanca, če nimajo možnosti vstopa na drugi podlagi.Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovanim osebam lahko zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v celoti ali pa delno, kar je odvisno od storitve. Obvezno zdravstveno zavarovanje vključuje bolniško zavarovanje, zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, zavarovanje za poškodbe nastale pri delu ter poklicne bolezni. Nadomestilo za čas bolniškega staža Če zbolite, vam bo nadomestilo plače za vašo odsotnost z dela zaradi bolezni prvih 30 dni izplačeval delodajalec iz lastnih sredstev. Delodajalcu boste predložili bolniški list, ki vam ga izda osebni zdravnik. Po preteku prvih 30 dni nadomestilo, na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije, ki deluje v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje, izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje. Osnova za izračun višine nadomestila je povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Zavod za zdravstveno zavarovanje izplačuje nadomestilo za odsotnost z dela že od prvega dne odsotnosti z dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi zdravnik ter poškodb, nastalih v določenih okoliščinah. Osnova za izračun nadomestila je povprečna mesečna plača v preteklem letu za polni delovni čas. Nadomestilo znaša: - 100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik;
- 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni; Za prostovoljno zdravstveno zavarovanje , ki vam omogoča pridobitev dodatnih pravic, se odločate sami.Vanj je vključena večina prebivalcev. Priporočljivo je, da se zavarujete za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice.
Družinski prejemki , ki jih lahko uveljavite pri centru za socialno delo so:
Porodniški dopust traja skupaj 105 dni. Bodoča mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim porodom. V tem času prejema porodniško nadomestilo. Višina nadomestila se določi na podlagi povprečnih plač prejetih v zadnjih 12 mesecih.Oče ima pravico do očetovskega dopusta, ki traja 90 dni. Prvih 15 dni mora izrabiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, ostalega lahko izrabi v obliki polne odsotnosti z dela do 3. leta starosti otroka. Očetovsko nadomestilo za 15 dni ob rojstvu otroka znaša 100% nadomestila povprečne plače očeta. Za preostalih 75 dni pa oče ne prejema nobenega nadomestila, vendar so v času koriščenja očetovskega dopusta plačani prispevki za socialno varnost v višini minimalne plače.Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, ki traja 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta. Višina nadomestila za nego in varstvo otroka se določi na podlagi povprečnih plač, ki jih je upravičenec prejemal v zadnjih 12 mesecih. Višina nadomestila ne sme presegati 2,5 kratnika povprečne bruto plače.Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dodatni prejemek za preživljanje vzgojo in izobraževanje, ki je odvisen od dohodka na družinskega člana. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v RS v preteklem koledarskem letu. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred – upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu.Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavljate kadar koli pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno bivališče. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji je obvezno in enotno za vse zavarovance. S plačevanjem mesečnega prispevka od vaše plače za pokojninsko in invalidsko zavarovanje boste imeli urejeno obvezno zavarovanje. Če pa si želite zagotoviti dodatno socialno varnost v obdobju po upokojitvi, se lahko dodatno zavarujete pri pooblaščenih pokojninskih družbah, vzajemnih pokojninskih skladih in zavarovalnicah. Zavarujete se lahko individualno ali kolektivno preko delodajalca, pri katerem ste zaposleni.Starostna pokojnina Zavarovanje za starost je v Sloveniji urejeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavarovanec je oseba, ki je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so:
- starost 56 let ter dopolnjenih 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe Polno pokojnino boste prejemali ob izpolnjevanju obeh pogojev – dopolnjene pokojninske dobe in dosežene polne starosti za upokojitev. Invalidska pokojnina Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
Zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
Če vam je kot zavarovancu na podlagi odločbe pristojne komisije ZPIZ ugotovljena invalidnost in niste več zmožni za delo s polnim delovnim časom, imate pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega ter obenem do prejemanja delne invalidske pokojnine. Vdovska pokojnina Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova oziroma vdovec umrlega zavarovanca:
Družinska pokojnina Pravico do družinske pokojnine lahko pridobijo:
Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
E obrazci so bili uvedeni z namenom, da boste lahko kot delavec-migrant ohranjali svoj socialni položaj in pravice ne glede na to, da ste delali v različnih državah Evropske unije. Obrazci so standardizirane oblike in enotne vsebine v vseh državah članicah. E-obrazci so oštevilčeni in sicer po sledečem sistemu :- serija E-100 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova bolezni in materinstva (obrazci od 101 do 102 – se uporabljajo v primeru napotitve) in za uveljavljanje dajatev ob smrti,- serija E-200 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - serija E-300 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova dajatev za brezposelnost, - serija E-400 – obrazci za uveljavljanje pravic iz naslova družinskih dajatev. V serijo E-100 so zajeti tudi obrazci, ki služijo za uveljavljanje storitev iz zdravstvenega zavarovanja za napotene delavce. Če ste napoteni delavec, vam pristojni nosilec zdravstvenega zavarovanja pred odhodom na delo v drugo državo izda obrazec E-101, na podlagi katerega lahko uveljavljate zdravstvene storitve v državi napotitve. Enak obrazec boste prejeli, če nameravate opravljati storitve v drugi državi članici kot samozaposlena oseba.Tak obrazec se izdaja za obdobje enega leta. V primeru, da pristojni organ po preteku enoletnega obdobja odobri podaljšanje napotitev, se vam izda obrazec E-102. Obrazec E-106 služi kot potrdilo o pravici do storitev za primer bolezni in materinstva za tiste osebe, ki prebivajo v državi, ki ni pristojna država. Tak obrazec se bo izdal tudi upokojencu, ki bo prenesel svoje prebivališče v drugo državo ali pa za ta obrazec zaprosijo študentje, ki študirajo v drugi državi članici.Obrazec E-109 je potrdilo za prijavo družinskih članov zaposlene ali samozaposlene osebe. Ti družinski člani prav tako uživajo enak obseg storitev iz zdravstvenega zavarovanja kot zaposlena ali samozaposlena oseba.E-119 – je potrdilo o pravici do storitev iz naslova zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za materinstvo za brezposelne osebe in njihove družinske člane.Obrazec E-303 se vam izda kot brezposelni osebi, če odidete v drugo državo članico z namenom iskanja zaposlitve. Če prejemate denarno dajatev, ta obrazec predložite pristojnemu nosilcu zavarovanja za brezposelnost v državi, kamor odidete. V Sloveniji ta obrazec predložite Zavodu RS za zaposlovanje, kjer se lahko prijavite kot brezposelna oseba in ob izpolnitvi pogojev, prejemate svojo dajatev za brezposelnost.Obrazec E-303/2 izpolni nosilec izvajanja zavarovanja za brezposelnost tiste države, v katero odidete in v kateri se tudi prijavite kot iskalec zaposlitve. Z izmenjavo teh obrazcev se vam v državi, v kateri se prijavite kot iskalec zaposlitve, omogoči prejemanje dajatve za brezposelnost.Vse obrazce za uveljavljanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja si izmenjujejo le pristojni nosilci za izvajanje pokojninskega zavarovanja.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je pomemben korak na poti k poenostavitvi naših različnih sistemov zdravstvenega varstva. Kartica, ki je bila uvedena junija 2004, omogoča državljanom EU, ki potujejo v drugo državo članico, precej lažji dostop do zdravstvene pomoči. Poleg tega omogoča tudi hitro in enostavno povrnitev nastalih stroškov v kraju samem ali kmalu po vrnitvi v kraj stalnega prebivališča. Od 1. januarja 2006 evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja izdajajo in priznavajo vse zadevne države in nadomešča dosedanje obrazce, kot je dobro znani obrazec E 111.Kdo je upravičen do evropske kartice zdravstvenega zavarovanja? Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja se izda:
- državljanom EU, Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja lahko naročite pri svojem nacionalnem zavodu za zdravstveno zavarovanje, preden odpotujete v drugo državo EU. Vsem državljanom EU močno priporočamo, da imajo med potovanjem v druge države pri sebi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Ugodnosti Čeprav je glavni namen evropske kartice zdravstvenega zavarovanja omogočiti lahek dostop do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi, pa omogoča tudi vrsto dodatnih ugodnosti za ponudnike zdravstvenih storitev, bolnike in zavarovalnice. Glavne prednosti evropske kartice zdravstvenega zavarovanja so povzete, kot sledi:
- lažji dostop do zdravstvene oskrbe v tujini, Na splošno vsebuje ta "pametna kartica" samo osnovne informacije, kot so ime in priimek ter datum rojstva imetnika kartice, ne vsebuje pa zdravstvenih podatkov. Je enostavna za uporabo in lahko prepoznavna. Poleg tega so informacije predstavljene na standardiziran način, da se lahko preberejo na glede na jezik. Kaj je "pametna kartica"?
"Pametna kartica" je plastična kartica žepne velikosti, ki je taka kot
običajna bančna ali kreditna kartica. Katere informacije so shranjene na moji zdravstveni kartici? Edini osebni podatki na evropski kartici zdravstvenega zavarovanja so priimek in ime imetnika kartice ter njegova osebna identifikacijska številka in datum rojstva. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanje ne vsebuje zdravstvenih podatkov.
Kje sprejmejo mojo zdravstveno kartico? Uporaba evropske kartice zdravstvenega zavarovanja v tujini Pomembno je omeniti, da uporaba kartice zdravstvenega zavarovanja ni predvidena za primere, ko se bolnik namenoma odloči, da bo poiskal zdravstveno oskrbo v tujini. Namenjena je namreč za zavarovanje oseb, ki za določen čas odpotujejo v druge države, in zato krije zdravstveno oskrbo, ki postane nujna med začasnim bivanjem na ozemlju druge države članice. Če se pojavi potreba po dostopu do zdravstvene oskrbe, se ta zagotovi v skladu s pravili te določene države (na primer, če je v zadevni državi članici zdravstvena oskrba brezplačna, je tudi gostujoči bolnik upravičen do brezplačne zdravstvene oskrbe, če predloži svojo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja). Začasno nadomestno potrdilo Če posameznik, ki potrebuje medicinsko pomoč, nima pri sebi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, lahko namesto nje predloži začasno nadomestno potrdilo, ki ga lahko pošlje enostavno po faksu ali elektronski pošti ustrezna zdravstvena ustanova iz matične države. To potrdilo je enakovredno evropski kartici zdravstvenega zavarovanja ter daje bolniku pravico do enake zdravniške oskrbe in povračila dajatev. Oblika evropske kartice zdravstvenega zavarovanja Oblika evropske kartice zdravstvenega zavarovanja je enaka v vseh državah članicah in ima evropski simbol. Obstajata dve različici razporeditve:
- Standardna oblika EU, umeščena na sprednjo stran kartice - zadnja
stran kartice se pusti prosta za vsebino, ki jo določi zadevna država
članica; Pri izdaji zdravstvene kartice se lahko vsaka država članica odloči za eno od možnih različic. |
