EURES

Pravila o prostem pretoku delavcev

V državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) je prosto gibanje delavcev temeljna pravica, ki državljanom ene države EGP omogoča, da delajo v drugi državi EGP pod enakimi pogoji, kot državljani te iste države.

Prosti pretok delavcev v praksi pomeni:

"Vsak evropski državljan ima pravico bivati in delati v drugi državi članici."

Eno naših najbolj cenjenih načel, ki jih vsebuje Pogodba o ustanovitvi EU, je prosto gibanje delavcev.

Dejansko ima vsak državljan EU pravico prosto

- bivati,
- iskati zaposlitev,
- delati in
- se upokojiti

v kateri koli državi članici Evropske unije.

Predpisi EU o prostem gibanju delavcev se uporabljajo tudi za države iz tako imenovanega Evropskega gospodarskega prostora, in sicer za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško.

Možnost zaposlitve kjer koli v EU je svoboščina in prednost, ki vam zagotavlja možnosti, da izboljšate svoje življenjske in delovne razmere.

Načelo nediskriminacije

Možnost prostega bivanja in zaposlitve v drugi državi članici je bistveni del vaših pravic, ki jih imate kot državljan EU. Načeloma nima nobena država članica EU pravice, da državljanom EU odreče dostop do svojega trga delovne sile na podlagi njihovega državljanstva.
Državljani EU morajo biti tudi enako obravnavani, če zaprosijo za zaposlitev v drugi državi članici EU.
Tudi čezmejne delavce je treba obravnavati enako kot zaposlene, ki so državljani države zaposlitve.

Pravice družinskih članov

Družinski člani delavcev, ki prihajajo iz druge države članice EU, imajo enake pravice do izobraževanja in socialne varnosti kot državljani države gostiteljice.

Druge ugodnosti

Državljani EU, ki delajo v drugi državi članici, imajo pravico do članstva v sindikatih države gostiteljice.

Če ste brezposelni in iščete zaposlitev, imate pravico določen čas bivati v kateri koli državi EU, medtem ko iščete zaposlitev v drugi državi članici.

Priznavanje diplom in usklajevanje sistemov socialne varnosti

Države EU si prizadevajo za medsebojno priznavanje diplom in uskladitev sistemov socialne varnosti – kar je nujno dopolnilo k pravici prostega pretoka. Vendar še vedno obstajajo nekatere pomembne razlike. Državljani EU, ki želijo delati v drugi državi članici, morajo zato upoštevati dve stvari:

  1. Ali bo mojo izobrazbo in kvalifikacije uradno priznala država članica gostiteljica?

  2. Ne glede na to, kje v EU delate, imate kot državljan EU pravico do socialne varnosti. Vendar, ali lahko pričakujete primerljivo ali boljšo raven socialne varnosti ali pa bo stopnja vaše socialne zaščite ogrožena?

 

Zaposlovanje v javnem sektorju

Zaposlitve v javnem sektorju so načeloma prav tako na voljo vsem državljanom EU, vendar se lahko od njih zahtevajo posebne dodatne kvalifikacije. Državljani drugih držav članic lahko oddajo prošnjo za večino zaposlitev s področja javne varnosti, javnega zdravja in izobraževanja.

V času prehodnega obdobja, ki lahko traja največ 7 let po pristopu 10 držav članic v EU dne 1. maja 2004 2 in 2 držav članic dne 1. januarja 2007 3, so lahko v uporabi določeni pogoji, ki omejujejo prosto gibanje delavcev iz, v in med temi državami članicami

Te omejitve zadevajo samo prost pretok za namen nastopa dela in se lahko od države članice do države članice razlikujejo.

Državljani vseh držav članic EU in EGP imajo prost dostop do trga dela v Sloveniji.

Slovenija od 25. maja 2006 ne uveljavlja načela vzajemnosti na področju prostega gibanja delavcev, ampak je v veljavi zakonodaja EU.

Državljani držav članic EU in EGP za dostop na slovenski trg dela

  • ne potrebujejo delovnega dovoljenja in

  • lahko pod enakopravnimi pogoji kandidirajo na prosta delovna mesta v Sloveniji.

Zaradi spremljanja gibanj na slovenskem trgu dela pa je za državljane teh držav potrebno opraviti prijavo zaposlitve, ki jo delodajalec opravi s prijavo delavca v socialno zavarovanje. Pri Zavodu za zaposlovanje mora delodajalec s sedežem v UE, EGP in Švicarski konfederaciji opraviti prijavo dela z nameščenimi delavci pred začetkom izvajanja storitve v Sloveniji.