Besedilo je informativne narave, pripravil pa ga je Zavod RS za zaposlovanje.

Selitev v drugo državo

Pretok blaga in kapitala

Prosti pretok blaga je eden od temeljev evropskega enotnega trga.

Odstranitev nacionalnih ovir za prosti pretok blaga v EU je eno od načel, vsebovanih v pogodbah o ustanovitvi EU. Kljub tradicionalno protekcionističnemu izhodišču države članice EU nenehno odpravljajo omejitve in oblikujejo "skupen" ali enoten trg. Zaradi te zavezanosti oblikovati evropski trgovinski prostor brez meja se je ustvarilo več premoženja in nova delovna mesta, EU pa se je v globalnem smislu uveljavila poleg Združenih držav in Japonske kot udeleženka svetovne trgovine.

Kljub zavezanosti Evrope, da odpravi vse notranje trgovinske ovire, vsi gospodarski sektorji še niso usklajeni. Evropska unija se je odločila, da na evropski ravni zakonsko uredi sektorje, ki bi lahko pomenili večje tveganje za evropske državljane – kot so farmacevtski in gradbeni proizvodi. Za večino proizvodov (ki veljajo za proizvode "z manjšim tveganjem") se uporablja t. i. načelo medsebojnega priznavanja, kar pomeni, da se lahko da v bistvu vsak proizvod, ki je bil zakonito proizveden oziroma se trži v eni od držav članic, v prosti obtok in se z njim trguje na notranjem trgu EU.

Omejitve prostega pretoka blaga

Pogodba EU daje državam članicam pravico, da določijo omejitve za prosti pretok blaga, če vlada poseben skupen interes, kot so varovanje okolja in zdravja državljanov ali javna politika, da naštejemo samo nekatere. To na primer pomeni, da če nacionalni organi države članice menijo, da bi pomenil uvoz proizvoda potencialno tveganje za javno zdravje, moralo ali politiko, lahko zavrne ali omeji dostop tega proizvoda na svoj trg. Primeri takih proizvodov so gensko spremenjena živila ali nekateri energetski napitki.

Čeprav na splošno za nakup blaga v drugi državi članici ni omejitev, če je namenjeno osebni uporabi, pa velja vrsta evropskih omejitev za določene skupine proizvodov, kot sta alkohol in tobak.
 

 Prosti pretok kapitala

Drug pomemben pogoj za delovanje notranjega trga je prosti pretok kapitala. To je ena od štirih temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja zakonodaja EU, in pomeni osnovo za združevanje evropskih finančnih trgov. Evropejci lahko zdaj svoj denar upravljajo in vlagajo v kateri koli državi članici EU.

Liberalizacija kapitalskih trgov je dosegla ključno točko v procesu gospodarskega in denarnega združevanja v EU. To je bil prvi korak na poti k ustanovitvi Evropske gospodarske in denarne unije in uvedbi skupne valute – eura.
 

 Prednosti

Načelo prostega pretoka kapitala ne povečuje samo učinkovitosti finančnih trgov v Uniji, temveč prinaša državljanom EU tudi vrsto prednosti. Posamezniki lahko v EU opravljajo vrsto različnih finančnih transakcij brez večjih omejitev. Posamezniki lahko na primer z malo omejitvami v drugi državi članici. Podjetja EU lahko vlagajo v druga evropska podjetja, jih imajo v lasti in jih upravljajo.
 

 Izjeme

V državah članicah in za tretje države se uporabljajo določene izjeme tega načela. Nanašajo se predvsem na obdavčenje, bonitetni nadzor, dejavnike javne politike, pranje denarja in denarne kazni na podlagi dogovorov v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU.

Evropska komisija nadaljuje delo pri dokončni vzpostavitvi prostega trga za finančne storitve z uvajanjem novih strategij za finančno povezovanje, da bi državljani in podjetja lahko še enostavneje upravljali svoj denar v EU.

 

Iskanje nastanitve
 

V Sloveniji lahko izbirate med naslednjimi nastanitvami: hoteli, apartmaji, zasebne sobe, najemniška stanovanja, moteli, bungalovi, avtokampi, mladinski hoteli, dijaški in študentski domovi.

Oglasi o nakupu, prodaji in najemu nepremičnine so objavljeni v dnevnem in tedenskem časopisju (Delo, Dnevnik, Večer), revijah, na spletnih straneh nepremičninskih agencij (nepremičninski Oglasi, Nepremičnine SLONEP) ter drugih tiskanih medijih.

Cene nepremičnin so odvisne od lokacije, velikosti, starosti in opremljenosti stanovanja in se nenehno spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanja na trgu. Najvišje cene dosegajo nepremičnine v glavnem mestu države Ljubljani, Kopru ter Mariboru in Celju.

Pri nakupu in tržnem najemu nepremičnin ni nobenih omejitev ali posebnih pogojev za državljane EU in EGP, tako da lahko kupite ali najamete nepremičnino ne glede na to, od kod prihajate. Slovensko državljanstvo je pogoj le pri najemu neprofitnih stanovanj.

Za najem nepremičnine in podpis pogodbe, potrebujete le veljaven osebni dokument. Registracijo pogodbe in plačilo davčnih obveznosti opravi najemodajalec.

  

 Iskanje izobraževalne ustanove
 

V Sloveniji je mreža vrtcev in osnovnih šol v lokalnem okolju dobro razvejana.

Starši lahko vpišejo otroka v starosti od enega leta starosti do vstopa v šolo v javni ali zasebni vrtec, ki izvaja predšolsko vzgojo. Ker jo sofinancirajo občine, morajo starši za svojega otroka plačati v skladu s svojimi dohodki in premoženjem.

Otroci, ki so tuji državljani in prebivajo v Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja od dopolnjenega šestega leta starosti pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Vpis v mednarodni osnovnošolski program, ki je namenjen učencem s tujim državljanstvom po sistemu IBO (International Baccalaureate Organization) je možen v OŠ Danile Kumar Ljubljana. Osnovnošolski program v francoščini izvaja zasebna ustanova Ecole francaise d.d. v Ljubljani. Možen je tudi vpis v zasebno Waldorfsko šolo v Ljubljani in Mariboru.

Učni jezik je slovenščina (razen na narodnostno mešanih območjih, kjer živita madžarska oziroma italijanska narodna skupnost). Program mednarodne mature izvajata pod okriljem International Baccalaureate Organisation (IBO) Gimnazija Bežigrad, Ljubljana, in II. Gimnazija Maribor, v katerih poteka izobraževanje v angleškem jeziku. Za šolanje je potrebno plačati šolnino. V Sloveniji je nekaj zasebnih šol kot so Euro šola Ljubljana, škofijska osnovna šola v Ljubljani in gimnazije - ustanoviteljice so ustanove Rimsko katoliške cerkve in Walfdorska srednja šola.

Za otroke v vrtcih ter učence osnovnih in srednjih šol, ki delujejo na območju italijanske in madžarske narodne skupnosti, je zagotovljen pouk v maternem jeziku.

V Sloveniji delujejo štiri univerze: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici. V okviru vseh slovenskih univerz na posameznih fakultetah poteka postopno uvajanje kreditnega sistema študija, kjer so študijski programi ovrednoteni po ECTS kreditnem sistemu. Enako se vrednoti tudi strokovne nazive, ki si jih lahko diplomanti pridobijo v javnih in številnih zasebnih višješolskih in visokošolskih strokovnih izobraževalnih ustanovah.

Seznam osnovnih in srednjih šol ter izvajalcev višješolskega strokovnega izobraževanja po posameznih krajih v Sloveniji lahko dobite na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport. Razvid izvajalcev dodiplomskega in podiplomskega univerzitetnega izobraževanja ter visokošolskega strokovnega izobraževanja je objavljen na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

V izbrano izobraževalno ustanovo se lahko vključite, če se prijavite na vsakoletni Razpis za vpis za naslednje šolsko leto, ki ga v pomladnih mesecih objavi pristojno ministrstvo.Vse navedene možnosti veljajo tudi za vpis v oddelke za odrasle, ki jih udeleženci praviloma financirajo sami.

  

 Uvoz lastnega osebnega avtomobila
 

Uvedba načela prostega pretoka oseb, ki je eden od štirih temeljev naše evropske zgradbe, je pomenila uvedbo vrste praktičnih pravil, da se zagotovi državljanom možnost, da lahko prosto in enostavno potujejo v katero koli državo članico Evropske unije. Potovanje po EU z avtomobilom je postalo veliko manj zapleteno. Evropska komisija je sprejela vrsto skupnih predpisov, ki urejajo medsebojno priznavanje vozniških dovoljenj, veljavnost avtomobilskega zavarovanja in možnost registracije vašega avtomobila v državi gostiteljici.

Vozniško dovoljenje

Skupno vozniško dovoljenje EU trenutno ne obstaja, vendar pa so države članice EU uvedle vzorec vozniškega dovoljenja Skupnosti. Ta skupni vzorec zagotavlja, da se vozniška dovoljenja, ki jih izdajo različne države EU, lahko enostavno priznajo v drugih državah članicah. Na splošno se uporablja načelo vzajemnega priznavanja. Dovoljenje se izda v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar mora vključevati določbe o vzorcu vozniškega dovoljenja Skupnosti, kot so osnovni pogoji za izdajo dovoljenja.

Starih vozniških dovoljenj, izdanih pred letom 1996, ni treba zamenjati z novimi vzorcem vozniškega dovoljenja Skupnosti in ostanejo veljavna, dokler ne potečejo. Če gre državljan EU živet v drugo državo članico, mu ni treba zamenjati vozniškega dovoljenja, čeprav mnogi to storijo zaradi praktičnih razlogov. Nekatere države članice tudi zahtevajo, da se v vozniško dovoljenje vpišejo dodatni podatki, da se izpolnijo določene upravne zahteve.

Če vam vozniško dovoljenje poteče, ga izgubite ali vam ga ukradejo, se vam lahko v državi članici, kjer običajno prebivate, izda novo v skladu z nacionalnimi pogoji. Državljani naj se obrnejo na pristojne organe.
 

Registracija avtomobila v drugi državi
 

Če prebivate v drugi državi članici EU in tam vozite svoj avto že več kot šest mesecev, morate avto registrirati pri organih lokalne oblasti in plačati registracijsko pristojbino države gostiteljice.
 

Zavarovanje avtomobila
 

Državljani EU lahko zavarujejo svoj avtomobil v kateri koli državi EU, če ima izbrana zavarovalnica dovoljenje te države za izdajanje ustreznih zavarovalnih polic.  Z zavarovalnico, ki ima sedež v drugi državi članici, lahko sklenete obvezno zavarovanje civilne odgovornosti samo, če so izpolnjeni določeni pogoji. Zavarovanje velja v vsej Uniji ne glede na to, kje se je zgodila nesreča.
 

Obdavčenje
 

Davek na dodano vrednost oziroma DDV za motorna vozila se ponavadi plača v državi, v kateri se vozilo kupi, pod določenimi pogoji pa v namembni državi.
Dodatne informacije o predpisih, ki se uporabljajo, če se vozilo kupi v eni državi članici, registriralo pa se bo v drugi, dobite na povezavi "Davek na motorna vozila".

Postopki registracije in pridobitve dovoljenja za prebivanje

Na naslovu, na katerem običajno živite, morate imeti bivališče prijavljeno.

Dovoljenje za prebivanje potrebujete za bivanje v Sloveniji, daljše od 3 mesecev. Zanj zaprosite pri upravni enoti, na območju katere prebivate. Izda se na podlagi veljavne osebne izkaznice ali potnega lista. V primeru načrtovane zaposlitve je potrebno predložiti potrdilo delodajalca, da vas bo zaposlil oziroma dokazilo o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi), v primeru študija, samozaposlitve, upokojitve pa dokazila o tem. Predložiti je potrebno tudi dokazilo o zagotovljenih sredstvih za preživljanje in o urejenem obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Kot državljanu države članice Evropske unije se vam lahko zavrne prebivanje v Sloveniji, vendar le, če predstavljate nevarnost za javni red in mir ali varnost države ali če predstavljate finančno breme za državo.


Če v Sloveniji zaprosite za dovoljenje za stalno prebivanje, boste v svoji državi imeli prijavljeno stalno prebivališče še do izdaje dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Dovoljenje za stalno prebivanje dobite praviloma v Sloveniji na naslovu, kjer običajno prebivate.

 

 Opomnik pred in po prihodu v novo državo
 

Kot državljan Evropske unije lahko v Slovenijo vstopite z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, ne glede na razlog oziroma namen.

Če se ne nastanite v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu (običajno privat, pri posameznikih oz. znancih), se morate sam prijaviti pri pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje. Če se nastanite v turističnem ali gostinskem objektu, vas je stanodajalec dolžan prijaviti policijski postaji v 12 urah po sprejemu, če pa se nastanite v nastanitvenem objektu, vas je stanodajalec dolžan prijaviti pri pristojni policijski postaji v treh dneh po sprejemu. To pomeni, da pride tujec (ali ga pripelje znanec) na pristojno policijsko postajo in prijavi svoje trenutno bivališče. Policist izpolni obrazec prijave na osnovi predložene veljavne osebne listine in osebo vnese v centralni register Ministrstva za notranje zadeve.

Za bivanje v Sloveniji do 3 mesecev dovoljenja za prebivanje ne potrebujete. Le tega ne potrebujete tudi, če ste v Sloveniji zaposleni kot čezmejni delavec (kot oseba, ki dela na ozemlju ene države članice, prebiva in se tedensko vrača na ozemlje druge države članice).
 

Prijava prebivališča
 

Ko se v Sloveniji naselite na določen naslov in naselje, ste dolžni zaprositi za dovoljenje za bivanje ter prijaviti prebivališče in vsako spremembo naslova, ob odselitvi iz Slovenije pa odjavo, pri eni od upravnih enot. Mlajše od 18 let prijavijo oziroma odjavijo starši ali skrbniki ali tisti, pri katerem mlajša oseba stalno prebiva.

K vlogi za izdajo dovoljenja za prebivanje predložite dokazilo o tem, da imate pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavljate npr. dokazila o lastništvu, zagotovljenem rednem dohodku, pokojnini, zaposlitvi in drugih virih za preživljanje. S prijavo prebivališča tujega državljana na osnovi dovoljenja za bivanje v Sloveniji pridobite Enotno matično številko občana (EMŠO) iz Centralnega registra prebivalstva, ki je osnova za urejanje davčnih, bančnih in drugih poslov na območju države. Več informacij o pogojih izdaje dovoljenja za prebivanje državljanov EU je na razpolago v Ministrstvu za notranje zadeve- Direktorat za migracije.


Po pridobitvi EMŠO lahko prijavo, spremembe in odjavo prebivališča opravite tudi prek spletne storitve državnega portala e-uprava. Uradne ure upravnih enot so praviloma vsak delovni dan in prvo soboto v mesecu.
 

Prijava zaposlitve
 

Če se želite zaposliti v Sloveniji in ste državljan države članice EU, delovnega dovoljenje ne potrebujete.

Posebna prijava zaposlitve na osnovi pogodbe civilnega prava ni več potrebna.

Če v Sloveniji kot napoteni delavec pravne osebe, ki ima sedež v državi članici EU,EGP ali Švicarski konfederaciji izvajate storitve, mora vaš delodajalec pred pričetkom dela posredovati Zavodu izjavo o izvajanju storitve na obrazcu ZRSZ-TUJ-5 s katerim potrjuje, da imate v državi delodajalca urejen status.