|
|
|
|
     |
         |
|
Pravila o prostem pretoku delavcev Kako se prijaviti za delovno mesto
V
državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) je prosto gibanje
delavcev temeljna pravica, ki državljanom ene države EGP omogoča, da delajo v drugi
državi EGP pod enakimi pogoji, kot državljani te iste države.
Prosti pretok delavcev v praksi pomeni:
"Vsak evropski državljan ima pravico
bivati in delati v drugi državi članici."
Eno naših najbolj cenjenih načel, ki jih vsebuje Pogodba o ustanovitvi EU, je
prosto
gibanje delavcev.
v kateri koli državi članici Evropske unije.
Predpisi EU o prostem gibanju delavcev se uporabljajo tudi za države iz tako
imenovanega Evropskega gospodarskega prostora, in sicer za Islandijo, Lihtenštajn in
Norveško.
Načelo nediskriminacije
Možnost prostega bivanja in zaposlitve v drugi državi članici je bistveni del vaših
pravic, ki jih imate kot državljan EU. Načeloma nima nobena država članica EU pravice,
da državljanom EU odreče dostop do svojega trga delovne sile na podlagi njihovega
državljanstva.
Pravice družinskih članov
Družinski člani delavcev, ki prihajajo iz druge države članice EU, imajo enake
pravice do izobraževanja in socialne varnosti kot državljani države gostiteljice.
Druge ugodnosti
Državljani EU, ki delajo v drugi državi članici, imajo pravico do članstva v
sindikatih države gostiteljice.
Priznavanje diplom in usklajevanje sistemov socialne varnosti
Države EU si prizadevajo za medsebojno priznavanje diplom in uskladitev sistemov
socialne varnosti – kar je nujno dopolnilo k pravici prostega pretoka. Vendar še vedno
obstajajo nekatere pomembne razlike. Državljani EU, ki želijo delati v drugi državi
članici, morajo zato upoštevati dve stvari:
Zaposlovanje v javnem sektorju Zaposlitve v javnem sektorju so načeloma prav tako na voljo vsem državljanom EU, vendar se lahko od njih zahtevajo posebne dodatne kvalifikacije. Državljani drugih držav članic lahko oddajo prošnjo za večino zaposlitev s področja javne varnosti, javnega zdravja in izobraževanja. V času prehodnega obdobja, ki lahko traja največ 7 let po pristopu 10 držav članic v EU dne 1. maja 2004 2 in 2 držav članic dne 1. januarja 2007 3, so lahko v uporabi določeni pogoji, ki omejujejo prosto gibanje delavcev iz, v in med temi državami članicami Te omejitve zadevajo samo prost pretok za namen nastopa dela in se lahko od države članice do države članice razlikujejo. Državljani vseh držav članic EU in EGP imajo prost dostop do trga dela v Sloveniji. Slovenija od 25. maja 2006 ne uveljavlja načela vzajemnosti na področju prostega gibanja delavcev, ampak je v veljavi zakonodaja EU. Državljani držav članic EU in EGP za dostop na slovenski trg dela
Zaradi spremljanja gibanj na slovenskem trgu dela pa je za državljane teh držav potrebno opraviti prijavo zaposlitve, ki jo delodajalec opravi s prijavo delavca v socialno zavarovanje. Pri Zavodu za zaposlovanje mora delodajalec s sedežem v UE, EGP in Švicarski konfederaciji opraviti prijavo dela z nameščenimi delavci pred začetkom izvajanja storitve v Sloveniji.
Prosta delovna mesta slovenskih delodajalcev lahko poiščete med objavami v prostorih Zavoda RS za zaposlovanje, objavami zasebnih agencij za zaposlovanje in samih delodajalcev. Vsi delodajalci in agencije, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja delavcem drugim delodajalcem, so dolžni Zavodu RS za zaposlovanje prijaviti praviloma vsa prosta delovna mesta in dela. Zato so vsa prijavljena prosta delovna mesta v državi objavljena v prostorih Zavoda RS za zaposlovanje. Na tele-tekstu TV Slovenija, spletnih straneh Zavoda in EURES spletnih straneh ter v drugih medijih pa so objavljena le tista, za katere delodajalec naroči tudi objavo pogojev za zaposlitev v sredstvih javnega obveščanja. Veliko slovenskih podjetij svoje potrebe po novih kadrih oglašuje v dnevnem časopisju, na radijskih postajah, internetu, tele-tekstu. Največ prostih delovnih mest objavijo v rednih tedenskih rubrikah večji slovenski časopisi: Delo –Borza dela, Večer, Primorske novice, Gorenjski glas in Dolenjski list. Večja podjetja iščejo nove kadre v okviru svojih spletnih predstavitvenih strani, kjer objavljajo tudi kadrovske oglase. Običajno so v teh oglasih natančneje opredeljene zahteve oziroma pogoji dela ponudnikov zaposlitve. Na portalih agencij za zaposlovanje lahko najdete oglase delodajalcev za večino kratkotrajnih zaposlitev in del, pri specializiranih agencijah pa tudi oglase za zahtevnejša delovna mesta. Delo in usposabljanje tujih študentov organizirajo pristojne študentske organizacije, ki jih pooblasti ministrstvo, pristojno za delo. Posredovanje zaposlitve lahko delodajalci naročijo ali Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali pa agenciji za zaposlovanje, ki mora imeti z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sklenjeno koncesijsko pogodbo. Po pridobitvi dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, se lahko prijavite tudi v evidenco brezposelnih oseb pri eni od območnih služb zavoda za zaposlovanje. S tem pridobite možnost do različnih oblik pomoči pri iskanju zaposlitve. Za posredovanje zaposlitve in dela zavod in agencija iskalcu zaposlitve ne sme zahtevati plačila. Sodobnejšo in hitrejšo pot do zaposlitve omogoča spletna prijava v bazo življenjepisov (CV) s čimer postanete dosegljivi potencialnim delodajalcem. Omogočajo jo spletna stran Zavoda RS za zaposlovanje (v slovenskem jeziku), EURES spletna stran pa v vseh evropskih jezikih in v različno oblikovanih formatih. To omogočajo tudi nekatere spletne strani različnih agencij in delodajalcev. Spletne strani Zavoda RS za zaposlovanje nudijo hiter vpogled in natančne informacije o objavljenih prostih delovnih mestih, prek rubrike EURES pa tudi povezave do informacij o gibanjih na trgu dela, življenjskih in delovnih razmerah ter mobilnosti v Sloveniji in kontaktne podatke svetovalcev zaposlitve in EURES svetovalcev v Sloveniji.
Kako se prijaviti na delovno mesto Večina delodajalcev izbere bodoče sodelavce z zbiranjem prijav kandidatov. Delodajalcu v roku, ki ne more biti krajši od 5 dni od dneva objave, pošljite vlogo oziroma prijavo za prosto delovno mesto. Prijava naj bo jedrnata, tekoče berljiva, pregledna in strukturirana (uvod, jedro, zaključek). Prijava na prosto delovno mesto običajno vsebuje:
Prijavo napišite v slovenskem jeziku, delodajalec pa lahko zbira prijave tudi v drugem jeziku, najpogosteje v angleškem ali nemškem, kar je odvisno od zahtev delovnega okolja. Prijavi priložite vaš življenjepis, v katerem natančno popišite vaša znanja, delovne izkušnje in izobrazbo, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta in priložite kopije dokazil o izobraževanju. Evropska unija je sprejela evropski standardni CV (Europass Curriculum Vitae). Navodila in ustrezna aplikacija za izdelavo življenjepisa je na razpolago v 31 jezikih na EURES spletni strani. Originalnih dokazil o izobrazbi in referenc delodajalcev ne prilagajte prijavi, temveč jih delodajalcu vročite na zaposlitvenem pogovoru.
|
