EURES

Verzija za tiskanje

Delovni pogoji

Pregled delovnih razmer v Evropi
Priznavanje diplom in kvalifikacij
Vrste zaposlitve
Zaposlitvene pogodbe
Posebne kategorije
Samozaposlitev
Plačilo
Delovni čas
Dopust (letni dopust, starševski dopust ipd.)
Prenehanje zaposlitve
Zastopanje delavcev
Delovna nesoglasja - stavke

Poklicno usposabljanje


 

Pregled delovnih razmer v Evropi

Kakovost dela in zaposlitve - ključno vprašanje z močnim ekonomskim in humanitarnim vplivom

Ustrezne delovne razmere so pomembne za dobro počutje evropskih delavcev. Takšne razmere:
- izboljšujejo fizično in psihično počutje Evropejcev ter
- povečujejo gospodarsko storilnost EU.
S humanitarnega vidika kakovost delovnega okolja zelo vpliva na splošno delovno in življenjsko zadovoljstvo evropskih delavcev.

Z ekonomskega vidika so visoko kakovostne delovne razmere gibalo gospodarske rasti in temelj konkurenčne sposobnosti Evropske unije. Visoka raven delovnega zadovoljstva je pomemben dejavnik za doseganje visoke storilnosti gospodarstva EU.

Zato je za Evropsko unijo ključnega pomena, da spodbuja ustvarjanje in vzdrževanje trajnostnega in prijetnega delovnega okolja, ki izboljšuje zdravje in dobro počutje evropskih delavcev ter ustvarja ustrezno ravnotežje med delovnim in prostim časom.

Izboljšanje delovnih razmer v Evropi:pomemben cilj za Evropsko unijo

Zagotovitev ugodnih delovnih razmer evropskim državljanom je prednostna naloga EU. Zato si Evropska unija skupaj z nacionalnimi vladami prizadeva zagotoviti prijetno in varno delovno okolje. Podpora državam članicam se zagotavlja z:
- izmenjavo izkušenj med različnimi državami in skupnimi ukrepi;
- določanjem minimalnih zahtev glede delovnih razmer ter varnosti in zdravja pri delu, ki se uporabljajo v vsej Evropski uniji.

Merila za kakovost dela in zaposlitve

Da bi se ustvarile trajnostne delovne razmere, je pomembno, da se določijo glavne značilnosti ugodnega delovnega okolja in s tem merila za kakovost delovnih razmer.

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) s sedežem v Dublinu je agencija EU, ki zagotavlja informacije, svetovanje ter strokovno znanje in izkušnje o, kot pove že samo ime, življenjskih in delovnih razmerah. Ta agencija je določila več meril za kakovost delovnega mesta in zaposlitve, ki vključujejo:

  • zdravje in dobro počutje na delovnem mestu - to je ključno merilo, saj naj bi ustrezne delovne razmere preprečevale zdravstvene težave na delovnem mestu, zmanjševale izpostavljenost tveganju in izboljševale organizacijo dela;

  • uskladitev poklicnega in zasebnega življenja - državljanom je treba zagotoviti možnost, da poiščejo ravnotežje med delovnim in prostim časom;

  • razvijanje spretnosti in znanj - kakovostno delovno mesto je tisto, ki daje možnosti za usposabljanje, izboljšanje in napredovanje.

Delo Eurofounda prispeva k načrtovanju in ustvarjanju boljših življenjskih in delovnih razmer v Evropi.

Zdravje in varnost pri delu

Evropska komisija je uvedla širok obseg dejavnosti za spodbujanje zdravega delovnega okolja v državah članicah EU. Med drugim je pripravila Strategijo Skupnosti za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2002-2006. Ta strategija je bila določena z nacionalnimi organi, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Usmerjena je v krepitev mednarodnega sodelovanja in potrebo po odločni kulturi preprečevanja. Pripravlja se nova strategija za obdobje 2007-2012.

Cilj politike Skupnosti na področju zdravja in varnosti pri delu je dolgoročno izboljšati počutje delavcev EU. Upošteva fizične, moralne in socialne razsežnosti delovnih razmer ter nove izzive, ki jih je prinesla širitev Evropske unije na države iz srednje in vzhodne Evrope. Uvedba standardov EU za zdravje in varnost na delovnem mestu je zelo izboljšala položaj delavcev v teh državah.

Izboljšanje delovnih razmer z določitvijo minimalnih zahtev, skupnih za vse države EU

Izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v državah članicah EU je odvisno predvsem od vzpostavitve skupnih delovnih standardov. Delovna zakonodaja in predpisi EU določajo minimalne zahteve za trajnostno delovno okolje in se zdaj uporabljajo v vseh državah članicah.  Izboljšanje teh standardov je povečalo pravice delavcev in je eden od najpomembnejših dosežkov socialne politike EU.

Nazaj na kazalo

Priznavanje diplom in kvalifikacij

Pomen preglednosti in medsebojnega priznavanja diplom kot ključno dopolnilo k prostemu gibanju delavcev

Možnost pridobitve priznanja kvalifikacij in usposobljenosti ima lahko ključno vlogo pri odločitvi o sprejetju dela v drugi državi članici EU. Zato je treba razviti evropski sistem, ki bo jamčil medsebojno priznavanje poklicne usposobljenosti v različnih državah članicah. Samo tak sistem bo preprečil, da bi nepriznavanje poklicnih kvalifikacij postalo ovira za mobilnost delavcev v EU.

Glavna načela priznavanja poklicnih kvalifikacij v EU

Temeljno načelo je, da bi moral imeti vsak državljan EU možnost prosto opravljati svoj poklic v kateri koli državi članici. Žal uresničevanje tega načela v praksi pogosto ovirajo nacionalne zahteve za dostop do določenih poklicev v državi gostiteljici.

Da bi EU odpravila te razlike, je vzpostavila sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij. Ta sistem razlikuje regulirane poklice (poklici, za katere kvalifikacije predpisuje zakon) in poklice, za katere kvalifikacije v državi članici gostiteljici niso zakonsko predpisane.

Približevanje k preglednosti kvalifikacij v Evropi

Evropska unija je sprejela pomembne ukrepe za dosego cilja doseči preglednost kvalifikacij v Evropi:
- okrepljeno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi združili vse instrumente za preglednost spričeval in diplom
v enotno, uporabniku prijazno orodje. Sem spada na primer evropski življenjepis ali usposabljanje Europass; oblikovanje konkretnih ukrepov na področju priznavanja in kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Preseganje razlik v sistemih izobraževanja in usposabljanja v EU

Sistemi izobraževanja in usposabljanja v državah članicah EU se še vedno precej razlikujejo. Širitev EU z različnimi izobraževalnimi tradicijami je to raznolikost še povečala. To zahteva določitev skupnih pravil, ki bodo zagotovila priznavanje usposobljenosti.

Da bi Evropska komisija odpravila to raznolikost nacionalnih kvalifikacijskih standardov, izobraževalnih metod in struktur usposabljanja, je predlagala vrsto instrumentov za zagotavljanje boljše preglednosti ter priznavanje kvalifikacij za akademske in poklicne namene.

  1. Evropski kvalifikacijski okvir

    Evropski kvalifikacijski okvir je ključna prednostna naloga Evropske komisije v procesu priznavanja poklicne usposobljenosti. Glavni cilj okvirja je ustvariti povezave med različnimi nacionalnimi sistemi ugotavljanja usposobljenosti ter zagotoviti nemoten prehod in priznanje diplom.

  2. Nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom (centri NARIC)

    Mreža nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom je bila ustanovljena leta 1984 na pobudo Evropske komisije. Centri NARIC svetujejo pri priznavanju študijskih obdobij, opravljenih v tujini. Centri NARIC so v vseh državah članicah EU in v državah Evropskega gospodarskega prostora, imajo pa zelo pomembno vlogo v postopku priznavanja kvalifikacij v EU.

  3. Evropski prenosno nabirni kreditni sistem (sistem ECTS)

    Namen Evropskega prenosno nabirnega kreditnega sistema je omogočiti priznanje študijskih obdobij, opravljenih v tujini. Uveden je bil leta 1989, deluje pa tako, da zagotovi opis izobraževalnega programa, njegovim elementov pa dodeli kreditne točke. Je ključno dopolnilo k zelo cenjenemu programu za mobilnost študentov Erasmus.

  4. Europass

Europass je instrument za zagotavljanje preglednosti poklicne usposobljenosti. Sestavlja ga pet standardiziranih dokumentov:

    1. življenjepis,

    2. jezikovna izkaznica,

    3. priloge k spričevalu,

    4. priloge k diplomi in

    5. dokument o mobilnosti Europass.

V okviru sistema Europass so znanja in sposobnosti jasni in lahko razumljivi v različnih delih Evrope. V vseh državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora so bili ustanovljeni nacionalni centri Europass kot prva točka za stike za tiste, ki iščejo informacije o sistemu Europass.

Nazaj na kazalo

Vrste zaposlitve

Poleg Zakona o delovnih razmerjih urejajo to področje še kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca. Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo kandidatov, ki ne more biti krajši od pet dni. Za javno objavo se šteje tudi objava, ki jo po naročilu delodajalca izvede zavod za zaposlovanje. Pred začetkom dela delavec in delodajalec v pisni obliki skleneta pogodbo o zaposlitvi. Delavec se lahko zaposli po dopolnjeni starosti 15 let. Delovno razmerje se sklepa za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši od polnega delovnega časa. Delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi določi poskusno dobo, ki je odvisna od stopnje izobrazbe in delovnega mesta.

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavca v 8 dneh prijaviti v zdravstveno in pokojninsko-invalidsko zavarovanje. Delovno razmerje je podlaga za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. V roku 15 dni po nastopu dela je delodajalec dolžan izročiti fotokopijo prijavnih obrazcev za zavarovanje delavcu. Delodajalec je pravna ali fizična oseba, vpisana v ustrezen register poslovnih subjektov, ki glede na obseg poslovanja zaposluje delavce.

Slovenska zakonodaja pozna tudi več posebnih oblik zaposlovanja za enkratna, občasna ali kratkotrajna dela kot npr.: delo na podlagi pogodb civilnega prava kot sta podjemna ali avtorska pogodba in delo na podlagi napotnice študentskega servisa.

Nazaj na kazalo

Zaposlitvene pogodbe

Vsebino pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih. Delodajalec delavcu izroči predlog pogodbe praviloma 3 dni pred sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi. Zakon o delovnih razmerjih določa obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec in delavec pa se lahko dogovorita tudi glede drugih vprašanj, če so za delavca ugodnejši od določil v splošnih aktih delodajalca. Stranki se v pogodbi sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Določila pogodbe o zaposlitvi, ki so v nasprotju s predpisi, veljavnimi kolektivnimi pogodbami ali splošnim aktom delodajalca, niso veljavna. Pogodba o zaposlitvi vsebuje:

  • navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca,

  • podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

  • datum in nastop dela,

  • naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela z navedbo tipičnih del in nalog

  • kraj opravljanja dela; (če ni naveden se delo opravlja na sedežu delodajalca)

  • čas trajanja delovnega razmerja in v primeru zaposlitve za določen čas določilo o načinu izrabe letnega dopusta

  • tedensko delovno obveznost v urah, če gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,

  • dnevnem, tedenskem in mesečnem urniku dela

  • znesku osnovne plače, o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,

  • o trajanju in načinu izrabe letnega dopusta,

  • dolžino odpovednega roka

  • in druge pravice in obveznosti.

Če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, kraj opravljanja dela, trajanje pogodbe o zaposlitvi, tedenska/mesečna delovna obveznost (polni ali krajši), delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe.

Zaposlitev oziroma delovno razmerje za določen čas se sklene s pogodbo o zaposlitvi za omejen čas z vnaprej določenim datumom izteka pogodbe.

Posebna pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi med delavcem in delodajalcem, ki na podlagi veljavne pogodbe o koncesiji zagotavlja delavce drugemu delodajalcu (uporabniku).

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za krajši od polnega delovnega časa. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Poslovodne osebe lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Vsaka pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe stranki: delojemalec in delodajalec.

Za delo na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe veljajo določila civilnega prava, kjer gre za dogovor o opravljenem delu, rokih in plačilu. Sklepanje podjemne pogodbe, izplačilo na bančni račun pri eni od slovenskih bank in plačilo davčnih obveznosti je omogočeno tujcem nerezidentom na osnovi dodeljene davčne številke, ki jo tujec pridobi na davčnem uradu. Če sklenete pogodbo o izvajanju storitev v Sloveniji z nameščenimi delavci, ki so državljani držav članic EU/EGP in Švicarske konfederacije, morate pred pričetkom izvajanja storitev oddati “Prijavo izvajanja storitve” na obrazcu obr. ZRSZ-TUJ-5 na naslov: ZRSZ Centralna služba, Rožna dolina cesta IX/6, Ljubljana. Obrazec in informacije lahko dobite na spletni strani Zavoda.

Delo na podlagi napotnice študentskega servisa lahko opravljajo dijaki in študenti, ki so vpisani v katero od slovenskih izobraževalnih ustanov oz. tudi študenti in dijaki iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora, ki pridobijo ta status na podlagi mednarodnih projektov študentske izmenjave (ERASMUS).

Nazaj na kazalo

Posebne kategorije

V Sloveniji obstaja varstvo nekaterih kategorij delavcev in sicer varstvo žensk, varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, varstvo invalidov in varstvo starejših delavcev.

Kakršnakoli oblika diskriminacije glede na spol je prepovedana. Prosta delovna mesta ne smejo biti objavljena samo za ženske ali samo za moške, razen v primerih, ko pogoji dela zahtevajo določen spol delavca zaradi uresničevanja pravic o varovanju zdravja zaposlenih. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme zahtevati podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. V delovnem okolju delavci ne smejo biti izpostavljeni spolnemu nadlegovanju. Delodajalec ne sme delati razlik po spolu glede plačila za enako delo in za delo enake vrednosti.

Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja ne sme od kandidata ali delavca zahtevati podatkov o zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso neposredno povezani s pogoji za zaposlitev ali že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Delavka v času nosečnosti in dojenja ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka.

Varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, se nanaša zlasti na prepoved opravljanja nekaterih težjih in zdravju škodljivih del, prepoved opravljanja nadurnega in nočnega dela ter na obveznost povečanja letnega dopusta za sedem delovnih dni.

Zakon zavezuje delodajalce, da zagotovijo tako varstvo delovnih kot tudi drugih invalidov, ko gre za zaposlovanje, usposabljanje ali preusposabljanje. Za zaposlovanje invalidov in invalidnih oseb velja kvotni sistem. Delodajalec, ki zaposluje invalide oz. invalidne osebe nad kvoto, ki velja za njegovo dejavnost, je deležen posebnih ugodnosti in spodbud. Delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, mora delodajalec zagotoviti opravljanje dela, ustreznega njegovi delovni zmožnosti, opravljanje dela s krajšim delovnim časom, poklicno rehabilitacijo in nadomestilo plače. Invalidu lahko delovno razmerje preneha le z njegovim soglasjem ali če mu delodajalec zagotovi sklenitev nove pogodbe za zaposlitev za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu, lahko tudi pri drugem delodajalcu.

Vsi delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Starejši delavec ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom, če se delno upokoji. Delodajalec mu brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

Če so pravice iz delovnega razmerja kršene, lahko obvestite inšpektorat za delo, izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev pa lahko od delodajalca hkrati uveljavite v sodnem postopku.

Nazaj na kazalo

Samozaposlitev

Slovenski Zakon o gospodarskih družbah omogoča ustanovitev osebne gospodarske družbe v dveh pravnih oblikah in sicer: družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in samostojni podjetnik posameznik (s.p.). Kot podjetnik glede na izbrano obliko prevzamete jamstva za obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem (tudi osebnim) in obveznost vstopa podjetnika v socialno zavarovanje.

Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko se registrira kot gospodarski subjekt in izpolni posebne pogoje, ki se razlikujejo glede na dejavnost. To pomeni, da lahko podjetnik začne opravljati obrtne dejavnosti po pridobitvi obrtnega dovoljenja.

Informacijsko podporo bodočemu samostojnemu podjetniku, ki omogoča v najkrajšem možnem času pridobiti možnost izvajanja dejavnosti, zagotavlja e-VEM (Vse na enem mestu), državni portal za poslovne subjekte. Tuji državljan, ki v Sloveniji nima stalnega ali začasnega bivališča, mora pred pričetkom opravljanja dejavnosti predhodno pridobiti EMŠO in davčno številko, na podlagi katerih lahko prijavo za vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije zanj opravi pooblaščeni zastopnik oz. svetovalec ene izmed vstopnih točk e-VEM. Vloge, ki jih bodoči podjetnik odda preko portala, morajo biti digitalno podpisane, zato je uporaba kvalificiranega digitalnega potrdila obvezna.

Portal e-VEM nudi možnost opravljanja storitev na izpisih vlog in naročil v obliki standardnih obrazcev oziroma jih izpolnjevati in posredovati ustreznim ustanovam elektronsko potem, ko si jih uporabniki prenesejo na svoj domači računalnik. Ti e-obrazci so:

  • Pooblastilo za izvedbo postopka vpisa v Poslovni register Slovenije, s katerim lahko podjetnik (npr. tujec) pooblasti drugo fizično osebo za izvedbo postopka vpisa v PRS,

  • Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije, vpis podjetnika, vpis spremembe podatkov, izbris podjetnika,

  • Pooblastilo za oddajo zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV,

  • Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV,

  • Obrazec Obvestilo Davčni upravi RS o pričetku opravljanja dejavnosti,

  • Zahteva za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,

  • Prijava podatkov samostojnega podjetnika o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja,

  • Prijava podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju otrok do 18. leta starosti,

  • Naročilnica za izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije,

  • Prijava prostega delovnega mesta Zavodu RS za zaposlovanje.

Bodoči samostojni podjetnik posameznik lahko vse postopke registracije samostojnega podjetnika opravi tudi z osebnim obiskom ene izmed vstopnih točk, ki se nahajajo na izpostavah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravnih enotah in krajevnih uradih, Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije, Obrtni zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije in Davčni upravi Republike Slovenije.

Nazaj na kazalo

Plačilo

Povprečna mesečna bruto plača za februar 2008 je bila v Sloveniji 1.325,73 € v, neto pa 864,50 € v. Plače, višje od povprečja je prejemalo 36,6 % zaposlenih, največ v dejavnostih izobraževanje, zavarovalništvo, finančno posredništvo, oskrba z elektriko, plinom, vodo in javna uprava, slednja predvsem zaradi ugodnejše izobrazbene strukture zaposlenih in v rudarstvu zaradi težjih pogojev dela. Najnižje plače so bile izplačane v tekstilni industriji, gostinstvu in kmetijstvu. Nad povprečjem so bile izplačane plače le v osrednjeslovenski in obalnokraški statistični regiji, najbolj pod povprečjem pa so bile plače v koroški in pomurski statistični regiji.

Minimalna bruto plača od meseca marca 2008 dalje znaša 566,53 € bruto oziroma 410,18 € neto v in jo prejema 2,7 % zaposlenih oseb.Ob izplačilu plače mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki je vedno v denarni obliki in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači delodajalec upošteva tarifni razred, določen glede na zahtevnost delovnega mesta. Določen je kot večkratnik osnovnega tarifnega razreda, ki je predpisan z zakonom oziroma ustrezno kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca glede na njegovo temeljno dejavnost.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki so odvisni od razporeditve delovnega časa: za nočno delo, za delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo, v času praznikov in prostih dni po zakonu. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Poleg ostalih dodatkov delavcu pripada tudi dodatek za delovno dobo. Do sorazmernega dela plače in dodatkov so upravičeni tudi delavci, ki delajo krajši od polnega delovnega časa.

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

V primeru upokojitve delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina.

Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca na vnaprej dogovorjen dan v mesecu.

Delavec in delodajalec se v zasebnem sektorju lahko dogovorita, da ima delavec pravico do deleža dobička, ki se določi na osnovi dobička v poslovnem letu.

Delež prispevkov za socialno varnost delavcev in delodajalcev je opisan v poglavju o sistemu socialne varnosti.

Nazaj na kazalo

 Delovni čas

Delovni čas je efektivni delovni čas, v katerem delavec dela - je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, čas 30 minutnega odmora (se všteva v delovni čas) in čas upravičenih odsotnosti z dela.

Polni delovni čas je določen tedensko in običajno traja 40 ur na teden, lahko je krajši, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, lahko polni delovni čas traja manj kot 36 ur na teden. Polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.

Delodajalec mora delavcu vnaprej pisno odrediti delo nad polnim časom (nadurno delo) in ga tudi ustrezno plačati. Pri tem je omejen na največ 8 ur tedensko, 20 ur mesečno, oziroma 170 ur letno. Izjemoma je s soglasjem delavca dovoljena prekoračitev na 230 ur letno v določenih dejavnostih npr. zdravstvo, vendar mora biti to dogovorjeno v kolektivni pogodbi za dejavnost oz. v poklicni kolektivni pogodbi. Pomembno je tudi to, da je delodajalec dolžan delavcu organizirati izvajanje v skladu s tedenskimi in mesečnimi omejitvami in zagotoviti poleg dnevnega še obvezni tedenski počitek, ki znaša enkrat v tednu najmanj 24 ur. Zakon določa tudi obvezni počitek med dvema delovnima dnevoma, in sicer 12 ur v obdobju 24 ur.

Delavcu za nadurno delo in delo v času, ki je za delavca manj ugoden (nočno delo, delo v dela prostih in prazničnih dneh) pripada poseben dodatek. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada, njihovo višino pa določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Tako na primer kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije določa, da pripada delavcu 30-odstotni dodatek za nadurno delo. Pri tem je osnova za izračun dodatkov osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.

Določenim zaščitenim kategorijam delavcev (nosečnicam, starejšim delavcem, delavcem na posebej nevarnih delovnih mestih,…) delodajalec nadurnega dela ne sme odrediti. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden in ne sme biti daljši od šest mesecev.

Nočno delo je delo v času med 23. in 6.uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, zajema nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Delovni čas nočnega delavca v obdobju štirih mesecev ne sme trajati povprečno več kot osem ur na dan. Posebej je urejeno nočno delo žensk v predelovalni industriji, prepovedano pa nočno delo mladoletnih delavcev ter nosečnic in doječih mater.

Vse v nasprotju z navedenim je za delodajalca kaznivo, za presojo tega pa je pristojen pristojni sindikat ali Inšpektorat za delo.

Nazaj na kazalo

Dopust (letni dopust, starševski dopust itd.)

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu posameznega delavca. Tako na primer velja, da pripada delavcu minimalno 20 dni letnega dopusta, če dela pet dni na teden (štirje tedni krat pet dni), 24 dni letnega dopusta v primeru šestdnevnega delovnega tedna, (štirje tedni krat šest dni) oziroma 16 dni v primeru štiridnevne razporeditve delovne obveznosti in tako dalje.

Starost, invalidnost, otroci, telesna okvara delavca ter nega prizadetega otroka so okoliščine, ki so podlaga za pridobitev dodatnih dni letnega dopusta. Do dodatnih dni so delavci upravičeni tudi na podlagi kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih delodajalca. Pri tem velja poudariti, da je določilo o letnem dopustu oziroma o načinu določanja letnega dopusta tudi ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, glede katere se stranki pogodbe o zaposlitvi lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima enake pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, vendar jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Ta pa mu pripada, ko mu preteče čas šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja, ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Če ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, torej če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem, ima pravico le do sorazmernega dela regresa - dvanajstine regresa za vsak mesec dela.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delavec mora do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
 

Državni prazniki v Republiki Sloveniji so dela prosti dnevi in so v letu 2008:

1. in 2. januar Novo leto
8. februar Slovenski kulturni praznik – Prešernov dan

24. marec Velikonočni ponedeljek
27. april Dan upora proti okupatorju
1. in 2. maj Praznik dela
25. junij Dan državnosti
15. avgust Marijino vnebovzetje
31. oktober Dan reformacije
1. november Dan spomina na mrtve
25. december Božič
26. december Dan samostojnosti

Odsotnosti z dela

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin (lastne poroke, smrti zakonca, otroka, staršev, hujše nesreče) največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

Delavec je upravičeno odsoten z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi darovanja krvi ali opravljanja drugih obveznosti kot so vojaške vaje, sodnik porotnik ipd.

Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju ni drugače določeno, ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.
 

Starševski dopust je opisan v poglavju Družina in materinstvo.

Za odpravo kršitev s strani delodajalca pri uveljavljanju pravic je pristojna inšpekcija dela.

Nazaj na kazalo

Prenehanje zaposlitve

Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so različni, kar je odvisno od tega, ali gre za pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, sporazumno razveljavitev ali odpoved.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena.

Pogodbo o zaposlitvi lahko stranki kadarkoli razveljavita s pisnim sporazumom ali z odpovedjo ene od pogodbenih strank. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna.Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom, sklepom ali odločbo, ki mora vsebovati napotek glede uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Redna odpoved

Pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi z zakonsko določenim odpovednim rokom. Razlogi za odpoved s strani delodajalca so lahko: sprememba naziva delovnega mesta ali vrste del, spremembe kraja opravljanja del in nalog, tedenske delovne obveznosti in urnika izvajanja del in nalog, prenehanje potreb iz poslovnega razloga in nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov.

Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta o prenehanju pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka. Če delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe pogojev za zaposlitev, mora delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi.

Izredna odpoved

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno obveznost in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če delavec pet dni zaporedoma ne pride na delo in izostanka ne opraviči, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela, oziroma če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika.

Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal plačila za delo, kadar delavcu ni bilo omogočeno delo zaradi prepovedi opravljanja procesa s strani inšpekcije ter kadar delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu oziroma ni zagotavljal enake obravnave glede na spol.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 150 dni. Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je odpovedni rok odvisen od razloga odpovedi ter delovne dobe delavca pri delodajalcu. Minimalni odpovedni rok je 30 najdaljši pa 150 dni.

Če so delavcu kršene njegove pravice iz delovnega razmerja, se lahko pritoži pri inšpekciji dela oziroma pri delovnem in socialnem sodišču.

Nazaj na kazalo

Zastopanje delavcev

Delavci lahko zastopajo svoje interese preko predstavnikov v svetu delavcev, v nadzornem svetu in preko sindikalnih zaupnikov.

Svet delavcev se oblikuje, če je v podjetju zaposlenih več kot 20 delavcev. Njegova vloga je, da sprejema predloge in pobude delavcev, ki se upoštevajo pri dogovarjanju z delodajalcem. Pomaga tudi pri vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. V primeru, da se vprašanja delavca nanašajo na njegovo delovno mesto ali organizacijsko enoto, mora delodajalec odgovoriti v 30 dneh. Delavec mora biti obveščen o spremembah na svojem delovnem mestu. Delodajalec mora svet delavcev obveščati o gospodarskem položaju družbe, spremembi dejavnosti, spremembi tehnologije itd.

Člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni svet. Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom družbe.

Delodajalec sindikatu zagotovi pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev ter omogoči dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Vloga sindikata je predvsem posvetovalna, če pride do odpuščanja delavcev, stečaja ali likvidacije ter v disciplinskih postopkih zoper delavca. Sindikat poda delodajalcu tudi mnenje o splošnih organizacijskih in drugih aktih.

Sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik.

Nazaj na kazalo

Delovna nesoglasja – stavke

Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela. Delavec se prosto odloči o svoji udeležbi v stavki. Z njo uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja. Stavka se lahko organizira v podjetju, v organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka. Materialno nadomestilo med stavko se lahko uveljavi le, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom.

Sklep o začetku stavke delavcev lahko sprejme večina delavcev ali sindikat. Sklep o začetku splošne stavke delavcev pa sprejme najvišji organ sindikatov v republiki. S sklepom o začetku stavke se določijo zahteve delavcev, čas, ko se začne stavka, kraj zbiranja udeležencev stavke. Oblikuje se organ, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko – stavkovni odbor. Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek.

Stavka mora biti organizirana in vodena na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali. Stavka se konča s sporazumom tistih, ki so sprejeli sklep o stavki in organov, ki jim je bil ta sklep poslan, ali s sklepom sindikata oziroma delavcev, ki so sprejeli sklep o začetku stavke.

Organiziranje stavke oziroma udeležba v njej, ne pomeni kršitve delovne obveznosti in ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca ter ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca.

Nazaj na kazalo

Poklicno usposabljanje

Poklicno izobraževanje in usposabljanje - boljše možnosti za pridobitev zaposlitve
Izraz Poklicno izobraževanje in usposabljanje se nanaša na praktične dejavnosti in programe, povezane z določenim poklicem, katerih namen je pripraviti udeležence na njihov bodoči poklic. Poklicno usposabljanje je glavno sredstvo za priznavanje poklicnih kvalifikacij in izboljšanje možnosti za pridobitev zaposlitve. Zato je ključnega pomena, da se sistemi poklicnega usposabljanja v Evropi odzovejo na potrebe državljanov in trga dela, da se zagotovi lažji dostop do zaposlitve.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je bistveni sestavni del politike EU že od same ustanovitve Evropske skupnosti. Je tudi ključni element tako imenovane Lizbonske strategije EU, katere cilj je, da Evropa postane najbolj konkurenčna, dinamična ter na znanju temelječa družba na svetu. Leta 2002 je Evropski svet znova potrdil to ključno nalogo in določil še en ambiciozen cilj - da postaneta evropsko izobraževanje in usposabljanje do leta 2010 svetovno priznana - tako, da je podprl več svetovnih pobud, zlasti pa s krepitvijo sodelovanja na področju poklicnega usposabljanja.

Pobude EU za krepitev sodelovanja na področju poklicnega usposabljanja

Evropska unija pri svojem prizadevanju za spodbujanje sodelovalnega pristopa na področju razvoja sistemov poklicnega usposabljanja v Evropi uporablja mnogo instrumentov ter izvaja vrsto programov in pobud.

  1. Socrates

    Program Socrates se zavzema za evropsko sodelovanje na vseh izobraževalnih področjih. To sodelovanje poteka v različnih oblikah:

    1. mobilnost (gibanje po Evropi),

    2. organiziranje skupnih projektov,

    3. vzpostavljanje evropskih mrež (širjenje zamisli in dobre prakse) ter

    4. izvajanje študij in primerjalnih analiz.

    V praksi program Socrates zagotavlja ljudem pomoč za študij, poučevanje, opravljanje prakse ali udeležbo v programu usposabljanja v drugi državi. Zagotavlja pomoč izobraževalnim ustanovam pri organiziranju projektov poučevanja in izmenjavi izkušenj. Združenjem in nevladnim organizacijam pomaga organizirati dejavnosti o izobraževalnih temah itd.

  2. Leonardo da Vinci

Eden od najpomembnejši ciljev programa Leonardo da Vinci, ki je bil sprejet leta 1994, je izvajanje politike EU za usposabljanje. Je eden od najpomembnejših instrumentov, ki podpira nadnacionalno mobilnost v Evropi ter zagotavlja sredstva za javne in zasebne organizacije, ki se ukvarjajo z vprašanji usposabljanja. Program Leonardo med drugim podpira tudi projekte, povezane z izvajanjem prakse, in izmenjevalne projekte ter študijske obiske in naddržavne mreže.

Izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje v Evropi

Vseživljenjsko učenje je proces, ki vključuje vse oblike izobraževanja - formalne, priložnostne in neformalne - ter traja od predšolske dobe in vse do obdobja po upokojitvi. Namenjen je vsem, ki želijo razvijati in ohranjati svoje ključne sposobnosti vse življenje, ter za okrepitev samozavesti državljanov za prosto gibanje med zaposlitvami, regijami in državami. Vseživljenjsko učenje je tudi temeljni element prej omenjene Lizbonske strategije, saj je bistven za samorazvoj ter povečanje konkurenčnosti in zaposljivosti. EU je sprejela več instrumentov za spodbujanje izobraževanja odraslih v Evropi.

Evropski prostor vseživljenjskega učenja

Da bi postalo vseživljenjsko učenje stvarnost v Evropi, si je Evropska komisija zastavila cilj ustvariti evropski prostor vseživljenjskega učenja. V tem okviru se je Komisija usmerila v prepoznavanje potreb učencev in trga dela, da bi se povečala dostopnost izobraževanja in nato oblikovalo partnerstvo med javnimi upravami, ponudniki izobraževalnih storitev in civilno družbo.

Pobuda EU temelji na cilju zagotavljati osnovna znanja - s krepitvijo storitev svetovanja in obveščanja na evropski ravni ter s priznavanjem vseh oblik učenja, vključno s formalnim, priložnostnim in neformalnim usposabljanjem.

Grundtvig je eden od projektov izobraževalnega programa EU Socrates, katerega cilj je predvsem izboljšati kakovost poklicnega izobraževanja odraslih. Prizadeva si tudi za spodbujanje izmenjav in sodelovanja, ki državljanom EU zagotavljajo možnosti in dostop do vseživljenjskega učenja.

Organizacije EU, ki spodbujajo poklicno izobraževanje v Evropi

Da bi EU spodbujala sodelovanje in izmenjavo na področju poklicnega usposabljanja, je ustanovila specializirane organizacije, ki delujejo na področju poklicnega usposabljanja.

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP - Centre Européen pour le Développement de la Formation Professionnelle) je bil ustanovljen leta 1975 kot specializirana agencija EU za spodbujanje in razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Sedež ima v Solunu v Grčiji. Opravlja raziskovalno delo in analize na področju poklicnega usposabljanja, svoja spoznanja pa posreduje različnim evropskim partnerjem, kot so podobne raziskovalne ustanove, univerze ali ustanove za usposabljanje.

Evropska fundacija za usposabljanje je bila ustanovljena leta 1995 in tesno sodeluje s Centrom CEDEFOP. Njena naloga je podpirati države partnerice (zunaj Evrope), da posodobijo in razvijejo svoje sisteme poklicnega usposabljanja.

Nazaj na kazalo