Letno poročilo 2005

4. Delo z brezposelnimi osebami in sodelovanje z delodajalci

4. 1. Obravnava brezposelnih oseb

V letu 2005 se je na novo prijavilo 94.404 brezposelnih oseb, odjavilo pa se je 92.557 oseb, od katerih se jih je 53.857 zaposlilo v rednih in posebnih oblikah delovnih razmerij, 35.243 jih je bilo iz evidence brezposelnih oseb odjavljenih iz razlogov, ki niso povezani z zaposlitvijo, 3.457 oseb pa je prešlo iz evidence brezposelnih oseb v evidenco oseb, prijavljenih na podlagi drugih zakonov.

Vsem novoprijavljenim brezposelnim osebam so svetovalci zaposlitve in referenti že na prijavi zagotovili potrebne informacije, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe. Na informativno-motivacijskih seminarjih, ki jih izvajajo praviloma svetovalci zaposlitve na vseh uradih za delo, je 61.215 brezposelnih oseb dobilo lokalno obarvane informacije o možnih oblikah pomoči pri iskanju zaposlitve, ki jo Zavod izvaja sam in prek mreže pooblaščenih agencij za posredovanje zaposlitev. Natančneje so se seznanile s svojimi pravicami ter postopki za uveljavljanje le-teh in načini izpolnjevanja obveznosti ter s trenutnim stanjem na lokalnem trgu dela ter možnostmi za zaposlitev in delo.

Obravnava vsake brezposelne osebe v Zavodu obsega postopek prijave v evidenco, ki so jo običajno izvedli referenti v prijavno-odjavni službi. Pri prijavi je najpomembnejši del postopka ugotovitev izpolnjevanja v Zakonu določenih pogojev za uvrstitev v ustrezno evidenco oz. izdajo odločbe o zavrnitvi vpisa.

Ker so vse brezposelne osebe takoj po prijavi vključene v posredovanje kot aktivni iskalci zaposlitve, se je v prvih treh mesecih od prijave 3.490 oseb odjavilo iz evidence zaradi zaposlitve brez posredovanja Zavoda, kar 12.795 oseb pa s posredovanjem.

94,5 % od vseh novoprijavljenih brezposelnih oseb je s svojim svetovalcem zaposlitve že na prvem svetovalnem intervjuju pripravilo zaposlitveni načrt. Kar 83,4 % brezposelnih oseb je imelo izdelane zaposlitvene načrte v dveh mesecih od prijave v evidenco, ostali pa so se dotlej že zaposlili oz. odjavili iz evidence iz drugih razlogov.

Na podlagi prvega svetovalnega intervjuja pri svetovalcu zaposlitve o poklicnih in delovnih izkušnjah se v zaposlitvenem načrtu dokumentira dogovor z obravnavano osebo glede njenih aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve, opredeli zaposlitvene cilje, ustrezno oz. primerno migracijsko območje.

Ob ugotovljenih ovirah in zmanjšanih možnostih brezposelne osebe za takojšnjo zaposlitev je zaposlitveni načrt podlaga za vključevanje v programe zaposlovanja oz. za obravnave pri svetovalcih specialistih (npr. poklicnih, rehabilitacijskih). Zaposlitveni načrt se na vnaprej načrtovanih obravnavah pri svetovalcu zaposlitve oz. specialistih spreminja in dopolnjuje glede na ugotovljene potrebe brezposelne osebe, na podlagi spremljanja dogovorjenih aktivnosti, uspešnosti posredovanja v zaposlitev do odjave brezposelne osebe iz evidence.

Brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve so na spletni strani Zavoda v rubriki Za brezposelne zagotovljene vse informacije, navodila in obrazci glede postopka obravnave, možnosti vključitve v programe zaposlovanja in zaposlitev. V rubriki Iskanje dela je omogočen vpogled v aktualne potrebe delodajalcev po delavcih in tedensko obveščanje iskalcev zaposlitve o potrebah delodajalcev. Če želijo so njihovi podatki v obliki življenjepisa (CV) lahko dostopni delodajalcem. Do 31. 12. 2005 se je v tako imenovano e-posredovalnico zaposlitev, ki iskalcem zaposlitve omogoča vpis podatkov oziroma njihovo predstavitev potencialnim delodajalcem, delodajalcem pa iskanje med vpisanimi iskalci zaposlitve, vpisalo skupno 27.679 iskalcev zaposlitve. Zavod je v letu 2005 na svojih spletnih straneh zagotovil tudi novo rubriko e-storitve. Rubrika med drugim omogoča elektronsko naročanje potrdil za brezposelne in elektronsko naročanje potrdil za štipendiste.

*Opomba: delež je izračunan od vseh novo prijavljenih (stolpec2) med katerimi niso upoštevani odjavljeni brez ZN-ja (stolpec 3)

4. 2. Posredovanje zaposlitev

V letu 2005 si je Zavod zastavil nalogo zaposliti 51.200 brezposelnih oseb (brez vključenih v javna dela). Višje ciljno število je bilo določeno na podlagi ocen posameznih OS z upoštevanjem strukture brezposelnih oseb, trendom povečanega povpraševanja delodajalcev po delavcih in doseženega števila zaposlitev v letu 2004. Zavodu je uspelo v letu 2005 zaposliti 50.483 brezposelnih oseb, oziroma 515 oseb ali 1,0 % več kot v letu 2004.

Načrtovano število zaposlitev brezposelnih oseb so presegli v OS Koper, OS Velenje in OS Nova Gorica, ostale OS pa so odstopale od zastavljenega cilja večinoma na račun poslabšanja strukture brezposelnih oseb, večjega priliva in manjših zaposlitvenih možnosti.

K povečanju števila vključenih oseb v zaposlitev so prispevale pogostejše napotitve brezposelnih oseb na prosta delovna mesta ob intenzivnejšem sodelovanju z delodajalci.

Če upoštevamo potrebe po delavcih in pripravnikih, brez tistih potreb, pri katerih so delodajalci označili, da želijo zaposliti tujca, je bilo povpraševanje delodajalcev glede na preteklo leto večje za 24,4 %. V letu 2005 je bilo takih potreb 191.579 (156.076 v letu 2004). Vseh potreb po delavcih je bilo 202.904, oz. za 19,9 % več kot v letu 2004. Število potreb, pri katerih so delodajalci pri posredovanju kandidatov na prosta delovna mesta želeli sodelovati z Zavodom, se je v 2005 na območju celotne Slovenije povečalo na 33,2 % od vseh prijavljenih potreb, to je za 27,0 % ter je znašalo 67.305 potreb po delavcih.

Po deležu takih potreb se OS in UD med seboj zelo razlikujejo: od 57,7 % v OS Murska Sobota oz. 57,4 % v OS Celje, do 17,7 % v OS Maribor, če navedemo le največje in najmanjše deleže. Največjo rast deleža kritja potreb s sodelovanjem Zavoda v letu 2005 beležimo v OS Trbovlje, OS Velenje in OS Kranj.

Pri kritju potreb delodajalcev je Zavod sodeloval z napotitvami ustreznih kandidatov iz evidence Zavoda. Napotitve so potekale na način, kot ga je na osnovi podatkov ob prijavi potrebe po delavcu z delodajalcem dogovoril svetovalec, odgovoren za sodelovanje z delodajalci.

*V tej koloni so upoštevane vse prijavljene potrebe, razen tistih, pri katerih so prijavitelji (delodajalci) označili, da želijo zaposliti tujega državljana
** Zaposlitve s posredovanjem Zavoda brez vključitev v javna dela

Tudi v letu 2005 se je na področju posredovanja zaposlitev nadaljevalo sodelovanje Zavoda s pooblaščenimi agencijami. V letu 2005 je bilo v veljavi 13 pogodb o sodelovanju med agencijami za posredovanje zaposlitev in Zavodom. Na podlagi teh pogodb so agencije od Zavoda pridobivale podatke o ustreznih brezposelnih osebah, ki so jih posredovale v zaposlitev. Rezultat sodelovanja je bilo 79 zaposlitev s posredovanjem agencij.

4. 3. Sodelovanje z delodajalci

Z delodajalci je Zavod najpogosteje sodeloval na področju posredovanja brezposelnih oseb na prosta delovna mesta, informiranja, svetovanja, kadrovskega štipendiranja, izdaje delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, v postopkih razreševanja prenehanja zaposlitev večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov in pri izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja.

Na povečanje števila potreb po delavcih, pri katerih so delodajalci želeli sodelovati z Zavodom, so med drugim vplivale tudi intenzivnejše povezave z delodajalci. V UD so se poskušali odzvati na vsako potrebo po delavcu tako, da so delodajalca poklicali po telefonu, ga povabili na pogovor v prostore Zavoda, izvedli skupinske oblike informiranja in motiviranja, kandidatom omogočili ogled delovnega okolja ali obisk delodajalca. Tesnejše sodelovanje z delodajalci, ki je potekalo skozi celoten postopek posredovanja in tudi že pred uradno prijavo potrebe po delavcu, je narekovala tudi spremenjena struktura povpraševanja po delavcih: delodajalci želijo vedno višjo strokovno usposobljenost kadra in zaposlujejo pretežno za določen čas, pogosto tudi z drugimi oblikami pogodbenih razmerij (za sezonska kratkotrajna dela in dela na podlagi podjemne pogodbe). Zelo pomembno je dobro poznavanje zahtev delovnega mesta in delovnih pogojev, k čemur je prispevala izboljšana organizacija posredovanja, ki je pogosteje vključevala tudi sodelovanje svetovalcev zaposlitve iz večjih UD, tako v izbirnem postopku, kot tudi v izvedbi predhodnih pogovorov s kandidati pred napotitvijo k delodajalcu.

OS so z namenom čim tesnejšega sodelovanja izvedle programe sodelovanja z delodajalci, pri katerih je bil poudarek na obiskih pri delodajalcih. V letu 2005 je bilo opravljenih 1.916 obiskov pri delodajalcih (od teh npr. 1.421 zaradi dogovora o napotitvi brezposelnih oseb, 702 zaradi dogovora o vključitvi brezposelnih oseb v programe zaposlovanja in spremljanja vključitev), kar je za 6,4 % nad načrtovanim številom obiskov. Ciljno usmerjeni načrti obiskov kažejo, da se je v OS in UD z višjim deležem obiskanih delodajalcev povečal tudi delež kritih potreb z brezposelnimi osebami.

Poleg UD Ljubljana, kjer je delovala posebna enota za delodajalce, so bili za izvajanje storitev, namenjenih delodajalcem, v ostalih uradih zadolženi vodje UD glede na sedež delodajalca. Pri posredovanju brezposelnih oseb velikim delodajalcem je bila potrebna organizacijska in strokovna pomoč posebnih svetovalcev tudi z OS in CS.

V letu 2005 so vse OS na podlagi veljavnega dogovora o sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske ponovno izvedle informativne in promocijske aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem kandidatov za potrebe Slovenske vojske. Skupaj z upravami za obrambo je bilo izvedenih 9 skupinskih predstavitev in ogledov vojašnic. 545 kandidatov iz vse države je bilo napotenih na pristojne uprave za obrambo, kjer izvajajo celoten kadrovski postopek za potrebe posameznih vojašnic, med njimi se jih je 212 zaposlilo.

Med velikimi delodajalci, za katere so potekali neposredni dogovori za izbiro in napotitev kandidatov izmed brezposelnih oseb, je tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki je skupno objavilo potrebe po kadrih za vse izvajalce vzgoje in izobraževanja na dogovorjene termine. Na objavljene potrebe za zaposlitve v šolstvu se je Zavod odzval z napotitvijo kandidatov, vendar je bil rezultat posredovanja skromen zaradi pomanjkanja ustreznih kandidatov.

Za pridobitev kadra v gradbeništvu, kmetijski in kovinarski dejavnosti so bile v uradih za delo z višjo stopnjo brezposelnosti v sodelovanju z delodajalci izvedene posebne motivacijske delavnice, na katere je bilo vabljenih skoraj 4.000 brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve. Velik del informiranja in motiviranja o teh zaposlitvenih možnostih so opravili svetovalci zaposlitve ob individualni obravnavi brezposelnih oseb.

Spletne strani Zavoda v rubriki Za delodajalce nudijo možnost pridobitve informacij z vseh področij delovanja Zavoda. V okviru rubrike Iskanje dela je delodajalcem na voljo interaktivno pregledovanje med iskalci zaposlitve ter možnost, da z njimi vzpostavijo neposreden stik bodisi preko elektronske pošte bodisi po telefonu ali po pošti. Ob koncu leta 2005 smo zabeležili 4.778 delodajalcev, ki so se v okviru te rubrike registrirali zaradi možnosti poizvedovanja po bazi iskalcev zaposlitve. Nove sodelavce so iskali za 8.639 različnih delovnih mest. Na novo uvedena Rubrika e-storitve delodajalcem omogoča pošiljanje predpisanih obrazcev o prijavi potrebe po delavcu (PD) ter o sklenitvah avtorskih pogodb. Izvajalci programa Javna dela in usposabljanje zaposlenih s pomočjo omenjene rubrike Zavodu sporočajo podatke o programih in udeležencih. Konec leta 2005 smo za pravne osebe uvedli še dve novi e-storitvi, in sicer: možnost oddaje letnih načrtov zaposlovanja (e-LP-ZAP) ter razpisov kadrovskih štipendij (e-RKŠ).

4. 4. Sodelovanje Zavoda v omrežju European Employment Services (EURES)

Zavod sodeluje v omrežju EURES (European Employment Services) od vstopa Slovenije v EU od 1. 5. 2004. Zavod je na področju EURES-a v letu 2005 izvajal redne naloge informiranja, svetovanja in posredovanja delavcev na nivoju EU/ EGS ter specifične naloge, skladno z letnim planom EURES aktivnosti.

Glavne stranke v EURES-u so iskalci zaposlitve (ne le brezposelne osebe) in delodajalci ter ostali, ki jih zanima karkoli v zvezi z mednarodno mobilnostjo. EURES svetovalke nudijo slovenskim in tujim iskalcem zaposlitve predvsem informacije in svetovanje o možnostih zaposlitve v državah članicah EU, o trgu dela ter delovnih in življenjskih pogojih. Slovenskim delodajalcem EURES svetovalke nudijo konkretno pomoč pri iskanju kandidatov za zaposlitev iz držav članic EU, zlasti iz območja prostega pretoka delavcev. Pri tem je ključno povezovanje z EURES svetovalci iz drugih držav članic.

Slovenski delodajalci se lahko udeležijo tudi zaposlitvenih sejmov v tujini, kjer lahko opravijo zaposlitvene intervjuje z iskalci zaposlitve ter se z njimi dogovorijo za zaposlitev. Delodajalci so se v letu 2005 udeležili zaposlitvenih sejmov na Slovaškem in na Češkem, medtem ko za Poljsko zaradi oddaljenosti ni bilo velikega zanimanja. Organizator zaposlitvenih sejmov je bil EURES iz omenjenih držav, sejma pa se praviloma udeleži tudi EURES svetovalka iz Zavoda, ki nudi pomoč delodajalcem pri iskanju kandidatov ter zagotavlja iskalcem zaposlitve informacije o delovnih in življenjskih pogojih v Sloveniji. Delodajalci so želeli delavce iz drugih članic EU na tistih področjih, kjer ne dobijo slovenske delovne sile.

Stranke lahko dobijo informacije na več načinov: po telefonu, osebno ali po elektronski pošti, na voljo pa so tudi pisne informacije. V letu 2005 so EURES svetovalke posredovale informacije oziroma svetovale 6.605 iskalcem zaposlitve in 3.282 delodajalcem, 3.804 pa je bilo drugih strank. Po vsebini so prevladovale splošne informacije v zvezi z mednarodno mobilnostjo, pa tudi konkretne informacije v zvezi z iskanjem zaposlitve v določeni državi in z možnostjo zaposlitve v tej državi. Manj je bilo informacij in nasvetov v zvezi z zakonodajo.

Dvakrat letno je potrebno pripraviti informacije o delovnih in življenjskih pogojih ter o trgu dela v Sloveniji ter po potrebi informacije o tem, kakšno ureditev na področju prostega pretoka delavcev ima Slovenija v prehodnem obdobju do vsake države članice. Glede na politiko vzajemnosti Slovenije na tem področju je imela Slovenija v letu 2005 vzpostavljen prost pretok delavcev z vsemi novimi članicami EU ter z Irsko, Veliko Britanijo in Švedsko. Informacije so objavljene na EURES spletnih straneh. Komisiji je potrebno posredovati plan izvajanja EURES aktivnosti, vključno s finančnim planom ter tekoče izpolnjevati zahteve Evropske Komisije.

Zavod je imel v letu 2005 usposobljenih 7 EURES svetovalk, od tega so 3 svetovalke s svojim delom pričele jeseni 2005.

Z začetkom leta 2005 naj bi vse države članice zagotovile, da bodo vsa prosta delovna mesta, ki so javno objavljena na nacionalni ravni, objavljena tudi v skupni bazi podatkov o prostih delovnih mestih na EURES spletni strani. Slovenski Zavod je bil med prvimi državami, ki mu je s pomočjo Službe za informatiko to uspelo zagotoviti. Tako so vsa prosta delovna mesta, ki so javno objavljena v Sloveniji, objavljena tudi na bruseljskih EURES spletnih straneh. Prosta delovna mesta, pri katerih delodajalec želi zaposliti tujega delavca, so označena s posebno zastavico, tako da iskalci zaposlitve iz drugih držav vedo, na katera prosta delovna mesta lahko kandidirajo.

V letu 2005 je Zavod načrtoval predvsem EURES aktivnosti, ki omogočajo nadaljnjo izgradnjo EURES omrežja znotraj Zavoda oziroma integracijo EURES-a v Zavod. K temu so pripomogli informativni sestanki in usposabljanja po OS ter sestanki in usposabljanje vodij OS.

Glavne aktivnosti EURES-a izven Zavoda so bile usmerjene k mladim, ki se zanimajo za iskanje dela v drugih državah EU. Organizirani so bili informativni dnevi, informativni seminarji, okrogle mize ipd. za mlade o storitvah EURES-a. V Mariboru in Ljubljani so mladi iskalci zaposlitve lahko dobili informacije o možnostih zaposlovanja v Veliki Britaniji, s katero ima Slovenija vzpostavljen prost pretok delavcev. Na informativnem dnevu sta sodelovali EURES svetovalki iz Velike Britanije.

Poleg mladih in drugih iskalcev zaposlitve, ki jih zanima možnost zaposlitve v drugih državah EU/ EGS, so bile aktivnosti usmerjene na informiranje ter promocijo EURES-a delodajalcem ter njihovim združenjem. Zavod je v večjih OS izvedel seminarje za delodajalce, ki zaposlujejo tujo delovno silo. Na seminarjih so delodajalci prejeli celovito informacijo o pogojih zaposlovanja tujih delavcev, postopkih in podpori, ki jo lahko Zavod pri tem nudi. Za predstavnike zdravstva, kjer primanjkuje delavcev, je bila organizirana predstavitev o tem, kako pridobivajo zdravstveno osebje na Švedskem in Norveškem. Pri tem je ključen načrten pristop in sodelovanje vseh socialnih partnerjev, pa tudi finančni viri, s pomočjo katerih se delavcem zagotavlja vključevanje v novo delovno in življenjsko okolje.

Zavod je izvedel tudi druge EURES aktivnosti, kot je npr. srečanje z obmejnimi državami, s pomočjo zunanje institucije pa je bila izvedena tudi raziskava o ovirah pri mobilnosti slovenskih delavcev. Raziskava med prebivalci Slovenije, starimi od 18 do 45 let, je pokazala, da je o preselitvi v tujino že razmišljalo 38,6 % anketirancev. Med tistimi, ki bi se bili pripravljeni preseliti v tujino, bi se večina (slabi dve tretjini) preselila za krajše obdobje do enega leta, za stalno pa bi se preselilo le 17,5 % anketirancev. Med najbolj zaželenimi ciljnimi državami so Nemčija, Avstrija in Velika Britanija, sledijo pa Švica, Italija in Francija. Bolj bi se bili pripravljeni seliti v tujino moški, samski, tisti, ki pogosteje uporabljajo internet in ki bi se bili pripravljeni seliti tudi v drug kraj v Sloveniji, ter tisti, ki imajo v tujini prijatelje in sorodnike. Bolj razmišljajo o delu v tujini tisti, ki so že delali v tujini. Glavni razlogi, ki so ovira pri odločanju o preselitvi v tujino, pa so ločenost od partnerja, otroci, družinske razmere ter urejeno življenje v Sloveniji.

[ nazaj na kazalo ]