|
|
|
|
     |
         |
|
Evropski socialni sklad: naložba v vašo prihodnost!
V tej rubriki vas želimo seznaniti z Evropskim socialnim skladom (ESS). Ali že veste ...
1. Kaj je Evropski socialni sklad
Evropski socialni sklad je eden od štirih Strukturnih skladov, ki so osnovni finančni instrumenti strukturne in regionalne politike EU. Ta politika je namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami in doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja. V tem okviru Evropski socialni sklad podpira pospeševanje zaposlovanja, vseživljenjskega učenja, podjetniškega duha, prilagodljivosti zaposlenih in podjetij, enakih možnosti in lažjega dostopa prikrajšanih skupin do trga dela v državah članicah EU. V sodelovanju z državami članicami išče odgovore na različne izzive trga dela, s katerimi se sooča Evropa. Po besedi socialni v nazivu sklada bi na prvi pogled morda sklepali, da je Evropski socialni sklad osredotočen na zagotavljanje socialnih pomoči. Vendar ni tako. Evropski socialni sklad je usmerjen v spodbujanje zaposlenosti z uveljavljanjem zaposljivosti, podjetniškega duha in enakih možnosti ter z vlaganjem v človeške vire. Med Strukturnimi skladi ima Evropski socialni sklad najdaljšo tradicijo, saj je bil ustanovljen na podlagi Rimske pogodbe leta 1957 z namenom izboljšanja zaposlitvenih možnosti s pospeševanjem zaposlovanja in povečevanjem prostorske in poklicne mobilnosti zaposlenih. Zaradi pomembne povezanosti razvoja človeških virov s socialno-ekonomskim razvojem v državah članicah so med Strukturnimi skladi postala sredstva Evropskega socialnega sklada najmočnejši finančni vir za ukrepanje. Z Amsterdamsko pogodbo, ki je začela veljati leta 1999, je bilo zaposlovanje postavljeno v središče pozornosti, postalo je prednostna naloga in skupna skrb EU.
2. Komu
je namenjen ESS
Sredstva ESS so odobrena predvsem za pomoč osebam oziroma posameznikom. Da bi povečali uspešnost te pomoči, pa je pomoč ESS lahko namenjena tudi strukturam in sistemom. Sredstva ESS, ki se odobrijo kot dodatna sredstva k že odobrenim sredstvom v nacionalnih programih, so usmerjena v zmanjševanje socialno-ekonomskih razlik med regijami in posamezniki. Financiranje s sredstvi ESS spodbuja tudi lokalne rešitve za lokalne probleme.
Prednostna področja, ki jih je v programskem obdobju 2000-2006 sofinanciral Evropski socialni sklad z namenom podpirati in dopolnjevati dejavnosti držav članic so opredeljena v Enotnem programskem dokumentu za obdobje 2004-2006. Enako funkcijo imajo za obdobje 2007-2013 t.i. Operativni programi, ki opredeljujejo poglavitne cilje in področja, v katera bo Slovenija usmerila razpoložljiva sredstva ESS in sredstva lastnega sofinanciranja. Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju OP ESS) opredeljuje razvojne prioritete, ki so neposredno in posredno povezane s prioritetami opredeljenimi v evropskih in nacionalnih razvojnih dokumentih ter izhaja iz razmer na trgu dela, potreb za razvoj konkurenčnosti ter moderne socialne in učinkovite države. Ključna splošna usmeritev in poglavitni cilj OP ESS je doseganje večje zaposlenosti, socialne vključenosti, višjega življenjskega standarda ljudi ter zmanjšanje regionalnih razlik, kar bo moč doseči s povečanim vlaganjem v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti. Operativni program razvoja človeških virov določa poleg tehnične pomoči pet prednostnih področij/razvojnih prioritet:
Vzpostavljanje prilagodljivega in konkurenčnega
gospodarstva z vlaganji v razvoj človeških virov za pridobitev znanj in spretnosti, z
usposabljanjem, izobraževanjem, štipendiranjem ter povezovanjem gospodarske,
izobraževalne, razvojno-raziskovalne in zaposlovalne sfere.
Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih Izboljšanje pogojev vstopa na trg dela in v zaposlenost iskalcev zaposlitev in neaktivnih oseb.
Razvoj človeških virov za delo in življenje v družbi temelječi na znanju s posodabljanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja in spodbujanjem vseživljenjskega učenja.
Doseči večjo socialno vključenost in zmanjšano materialno ogroženost ranljivih skupin ter z bojem proti vsem oblikam diskriminacije prispevati k uveljavljanju koncepta enakih možnosti.
Razvoj ustrezne institucionalne in administrativne usposobljenosti za učinkovito strukturno prilagajanje, rast, delovna mesta in ekonomski razvoj. Pri opredeljevanju konkretnih aktivnosti, določanju kriterijev in izvedbi aktivnosti, sofinanciranimi s sredstvi ESS bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju enakosti spolov in enakih možnosti, nediskriminacije ter trajnostnega razvoja, s poudarkom na okoljski dimenziji. Za več in formacij si oglejte:Programski dokumenti Slovenije 2007-2013
4. Povezanost z
Evropsko strategijo zaposlovanja in Lizbonsko strategijo
Med letoma 2000 in 2006 je politika Evropskega socialnega sklada tesno povezana z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki podpira glavne cilje širše Lizbonske strategije EU iz leta 2000:
Leta 2000 si je EU zadala nov strateški cilj do leta 2010 – postati najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju in je sposobno trajne gospodarske rasti, z ustvarjanjem več in boljših delovnih mest in večjo socialno povezanostjo. Evropski socialni sklad je postal najpomembnejši finančni instrument za izvajanje Evropske strategije zaposlovanja. Pomoči iz tega sklada namreč prispevajo k izvajanju nacionalnih akcijskih programov zaposlovanja, s katerimi se uresničuje Evropska strategija zaposlovanja v sklopu širše Lizbonske strategije. Evropski socialni sklad je tako vezni člen med politiko zaposlovanja na ravni EU in nacionalno politiko zaposlovanja.
Sredstva ESS pomenijo dodatna sredstva k že
odobrenim sredstvom v nacionalnih programih. Evropski socialni sklad podpira
in dopolnjuje tiste aktivnosti držav članic, ki so usmerjene k pospeševanju
zaposlovanja, razvoju človeških virov in trga dela, zlasti v sklopu njihovih
nacionalnih akcijskih programov zaposlovanja. |
